Izvedba upravnega centra se je izkazala za zahtevnejšo zaradi obsega, umeščanja v prostor in finančnih pričakovanj.
Ministrstvo za javno upravo je iskalo nepremičnino za novi upravni center v Murski Soboti, vendar na javno naročilo ni prispela nobena ponudba.
Kot smo poročali, je bil cilj projekta združiti več državnih služb na enem mestu, med drugim finančno upravo, upravno enoto in različne inšpekcijske službe. Razpis je predvideval objekt s približno 5000 kvadratnimi metri površin in okoli 60 parkirnimi mesti, rok za oddajo ponudb pa se je iztekel 26. marca 2026.
Na Mestni občini Murska Sobota so že po neuspelem razpisu poudarili, da trenutna ureditev prostorov za izvajanje državnih javnih storitev z vidika lokalnih skupnosti ni ustrezna. Ob tem so državi ponudili pomoč pri pojasnitvi prostorskih danosti in pripravi prostorskih aktov, če bo to potrebno.
Anželj pravi, da zahtevni pogoji niso presenečenje
Župan Mestne občine Murska Sobota Damjan Anželj je pojasnil, da si je razpisne pogoje ogledal tudi sam. Po njegovih besedah so bili precej zahtevni, zato ga ne preseneča, da ni prispela nobena ponudba.
»Je pa dejstvo, da Mestna občina Murska Sobota in regija rabita upravni center. Ta ideja živi že nekako od leta 2009. Takrat je bila tudi recesija in je bilo razumljivo, da so se projekti zaustavili,« je povedal Anželj.
Ob tem je spomnil, da je v tem času več občin oziroma regij že dobilo upravne centre. Zato po njegovem mnenju tudi Murska Sobota potrebuje takšno regijsko središče.
Mestna občina Murska Sobota se je, kot je dejal, pripravljena aktivno vključiti predvsem pri pomoči pri umeščanju centra v prostor. Iskanje lokacije sicer ni v pristojnosti občine.
»Vsekakor si želimo, da bi upravni center bil nekje v centru, kajti upravni center ne sodi na obrobje mesta,« je poudaril.
Župan zato pričakuje, da bi se lahko razpisni pogoji v prihodnje prilagodili tako, da bi bil postopek uspešno izpeljan. Po njegovih besedah si tak center zaslužijo občani Murske Sobote in občani drugih občin v regiji.
Ministrstvo se ni odločilo za sodelovanje pri obnovi stavbe
Upravna enota Murska Sobota trenutno deluje v prostorih Delavskega doma, v stavbi, ki je v lasti Mestne občine Murska Sobota. V stavbi so tudi drugi subjekti, z uporabniki pa so sklenjene najemne pogodbe ali pogodbe o brezplačni uporabi.
Anželj je pojasnil, da je občina ob začetku projekta prenove stavbe zaprosila tudi za sestanek na ministrstvu. Sestanka se je udeležil še s takratno ministrico.
Občina je ministrstvo takrat povabila, naj pristopi z lastnim vložkom, ki bi se pozneje obračunal skozi najemnino, s čimer bi se lahko obnovila celotna zgradba.
»Takrat nam je bilo povedano, da oni k temu ne bodo pristopili. Žal pa mi nismo imeli dovolj sredstev, da bi lahko celo zgradbo obnovili,« je povedal Anželj.
Zato so se na občini odločili za prenovo Delavskega doma, v katerem deluje občinska uprava in del upravne enote. Starejši oziroma drugi krak stavbe pa po njegovih besedah ostaja neurejen.
»Konkretnih informacij s strani ministrstva za naprej pa žal v tej fazi nismo dobili,« je dodal.
Šteiner opozarja na velikost projekta in stroške
Načelnik Upravne enote Murska Sobota Dominik Šteiner je povedal, da so pričakovali vsaj eno ponudbo. Po njegovih besedah je bilo sprva več interesentov, vendar se je pozneje pokazalo, da je izvedba zahtevnejša.
»Glede na to, da je sam upravni center v teh gabaritih, ki so ga predlagali, zelo velik, je potem to tudi zelo velik zalogaj in ga je dejansko zelo težko umestiti v prostor,« je dejal Šteiner.
Kot eno od težav je izpostavil dodatne zahteve Finančne uprave Republike Slovenije, povezane s pregledom kamionov. Po njegovih besedah se ob tem odpira vprašanje, ali to umestiti ob upravni center ali drugje.
Druga težava je povezana s prostorskimi akti. Na nekaterih lokacijah bi bilo treba sprejeti spremembo občinskega podrobnega prostorskega načrta, kar bi postopek časovno zavleklo.
Šteiner je opozoril tudi na finančni vidik. Po njegovih besedah je bila morda prenizko zastavljena izhodiščna cena oziroma vrednost javnega naročila.
»Ministrstvo naj bi zagotavljalo 12,5 milijona evrov, glede na celoten obseg pa je vsaj s strani izvajalcev bilo govora nekje okrog 18 milijonov evrov,« je povedal Šteiner.
Po njegovi oceni je bil celotni upravni center v predvideni obliki morda predimenzioniran.
Možna tudi delna rešitev
Šteiner je mnenja, da bo treba pred morebitnim novim postopkom najprej preveriti, ali je na voljo dovolj sredstev. Prav tako bi bilo treba po njegovih besedah realno oceniti, ali je tako velik upravni center sploh mogoče zagotoviti.
Kot eno od možnosti je omenil tudi delno rešitev, ki bi zajela upravno enoto in morebitne inšpekcijske službe.
»Trenutno, vsaj po mojem vedenju, teh sredstev ni na voljo, da bi lahko postavili upravni center v obstoječem predlogu,« je dejal Šteiner.
Ob tem je opozoril, da obstoječi prostori ne dosegajo več sodobnih standardov. Že v prejšnjem odzivu je izpostavil energetsko učinkovitost, dostopnost za gibalno ovirane in prostorsko stisko, ki vpliva tako na zaposlene kot na stranke.
Kje bi lahko stal novi center?
Vprašanje lokacije ostaja eno ključnih. Anželj poudarja središče mesta, podobno pa so na občini izpostavili že v prejšnjem odzivu, ko so navedli, da je Murska Sobota regijsko središče, v katero pogosto gravitirajo občani 27 pomurskih občin.
Šteiner je ob tem navedel dve lokaciji, ki bi po njegovem mnenju lahko prišli v poštev, če bi center ostal v središču mesta.
»Ena je najverjetneje stara ekonomska šola, ampak tam objekt s petimi nadstropji najverjetneje ne pride v poštev, ker bi bil trenutno previsok,« je povedal Šteiner.
Kot drugo možnost je omenil območje nekdanjega Potrošnika oziroma tamkajšnje parkirišče, ki je v lasti Mercator oziroma hčerinskih družb. Po njegovi oceni bi se tam najverjetneje dalo umestiti večji objekt.
Pri lokacijah zunaj središča mesta vidi prednost predvsem v dostopnosti z osebnim avtomobilom in parkiranju. Hkrati pa opozarja, da bi bil dostop za stranke, ki pridejo peš, lahko težji.
»Če bi bila infrastruktura primerna, da bi bil zagotovljen tudi mestni promet, mogoče tudi tam ne bi bil problem,« je dodal Šteiner.
Obstoječi prostori so vse večja težava
Po besedah Šteinerja ima sodoben upravni center za občino in regijo večjo dodano vrednost, kot se morda zdi na prvi pogled.
Kot je pojasnil, že zdaj primanjkuje prostorov, saj se narava dela spreminja. Na upravni enoti je več osebne obravnave, več svetovalcev in več postopkov, ki zahtevajo primerne pogoje.
»Težava je predvsem z arhivi, potem z dostopnostjo za invalide. Tudi sam objekt nima primerne avle, ker je v primeru večjega obiska strank težje obravnavati vse stranke,« je povedal Šteiner.
Ob tem je opozoril tudi na zagotavljanje diskretnosti, saj gre pri postopkih za osebne podatke.
