Ob svetovnem dnevu dostojnega dela in spoštovanja delavskih pravic je statistični urad RS postregel z nekaterimi zanimivimi podatki.
Kot so zapisali, je v negotovih časih še posebej pomembno, da se zavzemamo za dostojno delo. Govora ja o delu, ki omogoča ne samo preživetje, temveč tudi varnost zaposlitve, redno in dostojno plačilo, socialno varnost ter upoštevanje pravic delavca na delovnem mestu.
Pomemben mednarodno primerljiv kazalnik položaja na trgu dela v določeni državi je stopnja delovne aktivnosti.
Na območju Evropske unije je bila ta leta 2019 54-odstotna. V Sloveniji je bila malce višja, in sicer 55,5-odstotna, torej višja od povprečja v celotni Evropski uniji. Najnižja stopnja delovne aktivnosti je bila v primorsko-notranjski regiji, kjer je znašala 51,4 odstotkov, sledi pomurska regija z 51,5 odstotka. Najbolj delovno aktivna je jugovzhodna regija z 58 odstotki.
Med vikendom dela manj kot petina Slovenk in Slovencev
Kar se tiče delovnih razmerij v Sloveniji, je 88 odstotkov moških zaposlenih za nedoločen čas, pri ženskah je odstotek nekoliko manjši in znaša 85 odstotkov.
Kaj pa prekarne oblike dela? V letu 2019 je take oblike dela opravljalo v Sloveniji 56 tisoč delovno aktivnih. Skoraj polovica, natančneje 48 odstotkov teh oseb so bili študenti, ki so delali prek študentskega servisa, 23 odstotkov jih je opravljalo delo prek agencije, 22 odstotkov je bilo samozaposlenih, ki niso zaposlovali in so delali pretežno za eno stranko, 7 odstotkov pa jih je imelo neprostovoljno zaposlitev za krajši delovni čas.
V Sloveniji delež delovno aktivnih med vikendom znaša nekaj manj kot 19 odstotkov, najbolj delovno aktivni pa so čez vikend v Grčiji, in sicer tam dela kar 41,4 odstotka zaposlenih.
