FOTO in VIDEO: V Lendavi odprli največjo naložbo v zgodovini Leka

V Lendavi so danes pripravili uradno odprtje novega visokotehnološkega centra za proizvodnjo učinkovin za podobna biološka zdravila.

Gre za največjo naložbo v zgodovini Leka in eno največjih neposrednih tujih naložb v zgodovini slovenskega gospodarstva.

Več kot 300 novih zaposlenih

Gregor Makuc, glavni izvršni direktor in predsednik Sandoza Slovenija, je ob odprtju poudaril, da je novi center rezultat domačega znanja, podpore skupine Sandoz ter sodelovanja številnih izvajalcev in partnerjev.

Projekt je bil po njegovih besedah izveden v manj kot treh letih. Pri njem je sodelovalo več kot 260 različnih podjetij, približno 200 med njimi pa prihaja iz Slovenije.

Makuc je izpostavil tudi zaposlovanje. V Biofarmacevtiki Lendava trenutno dela več kot 300 novih sodelavk in sodelavcev.

Približno polovica jih prihaja iz Pomurja, več kot tri četrtine iz širše regije, okoli 15 odstotkov zaposlenih pa predstavljajo tujci.

»To je ta dodana vrednost, ki smo jo pripeljali v Pomurje. Ne samo najmodernejša tehnologija, ampak predvsem znanje.«

Povezovanje z Univerzo v Mariboru

Eden pomembnejših poudarkov novega centra je tudi sodelovanje z Univerzo v Mariboru.

V Lendavi so v sodelovanju z univerzo razvili trening center, kjer novi zaposleni pridobivajo praktična znanja za delo v novem proizvodnem centru.

Sodelovanje poteka z več fakultetami Univerze v Mariboru. Projekt je letos prepoznala tudi Gospodarska zbornica Slovenije, ki mu je na Dnevu inovativnosti podelila srebrno nacionalno priznanje.

Študij farmacije kot del zgodbe

Makuc je posebej izpostavil tudi študij farmacije na Univerzi v Mariboru. Kot je povedal, je bilo vprašanje prihodnjih kadrov eno ključnih področij že v času odločanja o tem, ali bo naložba umeščena prav v Lendavo.

Univerza v Mariboru letos vpisuje drugo generacijo študentov farmacije.

Po besedah Makuca bodo tako mladi v tem delu Slovenije dobili možnost pridobivanja novega znanja, praktičnih izkušenj in tudi novih kariernih priložnosti.

Podpora države in Evropske komisije

Ob odprtju so izpostavili tudi podporo Vlade Republike Slovenije in Evropske komisije, ki sta projektu dodelili finančno spodbudo.

Makuc je dejal, da bo novi center s svojim delovanjem prispeval k večji odpornosti evropskega gospodarskega in zdravstvenega prostora.

Sandoz je sicer junija odprl tudi nov razvojni center v Ljubljani, zdaj pa še novi proizvodni center v Lendavi.

Makuc je ob tem poudaril, da gre za konkretno uresničevanje strategije skupine Sandoz na področju podobnih bioloških zdravil.

»Vsaka regija lahko naredi preboj«

Ob koncu govora se je Makuc navezal še na besede Nobelovega nagrajenca sira Paula Nursa, ki je center obiskal že v času njegovega nastajanja.

Poudaril je pomen povezovanja raziskovalnih ustanov, akademske sfere in gospodarstva.

»Če pride do odprtega prenosa in izmenjave znanja in talentov med raziskovalnimi inštitucijami, akademsko sfero in gospodarstvom, potem lahko vsaka regija naredi preboj.«

Minister Tadej Ostrc: Naložba presega okvir klasične gospodarske investicije

Minister za zdravje Tadej Ostrc je v nagovoru poudaril, da novi objekt ni pomemben le za Lendavo, Pomurje in Slovenijo, temveč tudi za širši evropski prostor.

Po njegovih besedah center predstavlja pomemben prispevek h krepitvi odpornosti in zanesljivosti oskrbe bolnikov po Evropski uniji.

Izpostavil je predvsem pomen podobnih bioloških zdravil, ki po njegovih besedah omogočajo širši dostop do sodobnih terapij in hkrati prispevajo k dolgoročni vzdržnosti zdravstvenih sistemov.

»Današnja naložba presega okvir klasične gospodarske investicije. Predstavlja vlaganje v zdravje ljudi, razvoj znanja in krepitev evropske strateške avtonomije na področju oskrbe z zdravili.«

Proizvodnja učinkovin za podobna biološka zdravila v Lendavi bo po ministrovih besedah dodatno povečala evropske proizvodne zmogljivosti za kritične učinkovine.

Slovenija z vsemi fazami proizvodnje

Ostrc je ob tem poudaril, da Slovenija pokriva celoten razvojni in proizvodni cikel podobnih bioloških zdravil, od razvoja in proizvodnje učinkovin do končne izdelave zdravil ter nadzora kakovosti.

Zmogljivosti v Ljubljani, Lendavi in načrtovane na Brniku naj bi skupaj tvorile enega najsodobnejših in najbolj celovitih biofarmacevtskih ekosistemov v Evropi. Posebej je izpostavil tudi pomen novih delovnih mest.

Po njegovih besedah več kot 300 novih zaposlitev pomembno prispeva k razvoju regije in utrjuje položaj Slovenije na področju biofarmacevtskih inovacij.

»Naša skupna naloga je ustvarjati okolje, ki spodbuja razvoj, inovacije in nastajanje delovnih mest z visoko dodano vrednostjo ter mladim strokovnjakom omogoča, da svojo prihodnost gradijo tukaj, doma.«