Ukvarjanje s kmetijstvom dandanes skorajda zagotovo ne pomeni lahko pot "do kruha".
Kmetijske panoge so v upadu, le redko se mladi odločajo za delo v omenjeni panogi. Dohodek kmeta je namreč tudi do trikrat manjši od dohodka oseb, ki se ukvarjajo z drugimi primerljivimi dejavnostmi.
"Brez volje ni pravega uspeha"
Že skorajda pet desetletij se s kmetijstvom ukvarja družina Cigüt iz Noršincev. Začelo se je z dvema hekatrjema, danes pa obdelujejo 350 hektarjev zemlje, ob tem pa vzredijo še najmanj 800 goved.
"Glavna je volja. Brez volje ni pravega uspeha. Ni enako ko delaš neko delo z veseljem, ali pa z odporom. V tem primeru je težko uspeti," pravi Štefan Cigüt mlajši, ki pri svojih 33-ih vodi družinsko kmetijo na kateri je zaposlenih šest ljudi.
Štefan je eden redkih mladih, ki se je odločil ostati v tej panogi, posledično se vsakodnevno srečuje z novimi izzivi. "Največji problem je vreme. Takrat ko je suša ali pade toča, človeka to najbolj psihično prizadane. Druga stvar pa je kmetijska politika, okrog katere bi se dalo tudi debatirati. Nekatere stvari bi enostavno morali bolje urediti," razloži Štefan.
Spodbude do 80 hektarjev
Mladi prevzemniki kmetij so lahko s strani države deležni spodbude v vrednosti 45.000 evrov, toda tudi tukaj veliko krat naletijo na težave.
"Meja je začrtana po hektarjih. V praksi to pomeni, da tisti, ki imajo nad 80 hektarjev zemljišč, ne morejo biti mladi prevzemniki," dodaja.
Tudi zaradi tega naj bi se večina tistih, ki sicer prihaja iz velikih kmetij, odločila, da kariero nadaljuje v drugi dejavnosti.
Papirologija velik problem
To, da je papirologija precejšen problem, pravi tudi Simon Černel iz Zveze slovenske podeželske mladine.
"Splošna papirologija vzame preveč časa, kamor spada tudi vodenje evidenc na kmetiji. Od nas kmetov, mladih in starih, se zahteva dosledno vodenje vseh del, oziroma vsega kar se dogaja na kmetiji," pravi Černel.
Iz pisarne na kmetijo
Papirno vojno bijeta tudi Katja Kosmač in Miha Vodušek iz kmetije Meščanka na Goričkem, ki smo ju podrobneje predstavili pred dnevi. Njuna odločitev je bila v današnjem času morda celo nekoliko presenetljiva, saj sta pisarno zamenjala za svobodo na kmetiji.
"Presenetilo naju je to, koliko birokracije stoji za vsem skupaj. Midva sva prišla v naravo zato, da bi v njej uživala. Namesto tega se ukvarjava samo s papirji," je nad zakonodajo razočarana Katja.
Podobno kot v vsaki panogi, se tudi onadva sproti učita, njuna ideja pa je povezana s trajnimi nasadi iz zasevki ajde ter konoplje. Vesela sta spodbude države in Evropske unije. "Na ta način bova lažje uresničevala najine ideje kot so postavitev sušilnice, oljarnice in posaditev trajnega nasada sibirskih borovnic," zaključi Vodušek.
