Verniki se na predbožični večer odpravijo k polnočnim mašam. V Murski Soboti je potekala v stolni cerkvi sv. Nikolaja.
Božič obeležuje rojstvo Jezusa in je eden največjih krščanskih praznikov. Verniki se na ta dan odpravijo k maši, kjer slavijo rojstvo odrešenika. Prva in najbolj znana božična maša je polnočnica ali angelska maša, ki se prične točno ob polnoči. Verniki se pričnejo zbirati v cerkvi že pred polnočjo, na vaseh pa je znan tudi običaj pohodov proti cerkvam v soju bakel. Na božični dan sta, poleg polnočne maše, še zorna ali pastirska maša ter dnevna ali velika maša.
Polnočno mašo v stolni cekrvi sv. Nikolaja v Murski Soboti je daroval murskosoboški škof Peter Štumpf. Verniki so si pred mašo lahko ogledali božično igro, ki so jo izvedli mladi verniki. Igra je govorila o problematiki predajanja drogam in alkoholu med mladimi.
V cerkvah v predbožičnem času postavijo tudi jasli. Te prikazujejo rojstvo Jezusa v hlevu. Jožef in Marije sta v Betlehem prišla, ko je bila Marija tik pred porodom. Ker nista dobila prenočišča, sta ga našla v hlevu, kjer je Marija rodila, Jezusa pa sta položila v jasli. Zgodovina jasli seže v leto 1220, ko je sveti Frančišek Asiški prišel iz Egipta v Italijo ter postavil jaslice iz slame. Na slovenskem naj bi prve jasli postavili leta 1644 v Ljubljani.
