Na natakarjih in kuharjih stoji obstoj gostinske panoge, kaj pa ko teh primanjkuje?
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je v prvem četrtletju bilo na voljo skoraj 24.000 prostih delovnih mest, najvišja stopnja teh je bila v gostinstvu.
Da je na področju gostinstva res primanjkljaj osebja, je opazno sicer že dlje časa.
Pri pomurskih gostincih smo preverili, ali tudi sami naletijo na težave pri iskanju gostinskega osebja in zakaj je temu tako.
Pomanjkanje in neustrezno osebje
V soboškem lokalu Pomaranča trenutno nimajo težav pri zagotavljanju kadra, vendar opažajo izrazito pomanjkanje gostinskega osebja v Pomurju.
Vodja strežbe lokala na Kocljevi je za Sobotainfo pojasnila, da ljudje odhajajo iz gostinstva.
Temu naj bi predvsem botroval izbruh epidemije, ko so bile restavracije in lokali zaradi zajezitvenih ukrepov širjenja virusa dlje časa zaprti.
Kot kaže, so takrat sprejete stroge omejitve, pustile neizbrisen pečat v tej panogi.
Vodja strežbe dodaja, da so ljudje našli druge vire preživetja. Poleg tega naj bi bilo delo v gostinstvu ponekod zelo slabo plačano, kuharji in natakarji ter ostalo osebje v tem sektorju pa se morajo sprijazniti z delom ob praznikih, vikendih in nočnimi izmenami.
Neugodne razmere tako posameznike pogosto odvrnejo za izbiro poklica, vodja strežbe ob tem dodaja, da se gostinci, ko najdejo kader, soočajo z neustreznimi kandidati:
»Dober kader je vedno težko dobiti.«
Avstrijske plače veliko bolj mikavne
Podobno zgodbo pripovedujejo tudi v restavraciji in slaščičarni Taverni Huber, tudi pri njih opažajo, da je le stežka pridobiti zaposlene, ki bi vestno opravljali svoje delo.
Kandidati se sicer prikažejo, ti pa na delovnem mestu ne ostanejo dolgo.
Usposobljeni kader le stežka dobimo, so nam pojasnili v Taverni Huber. To pripisujejo predvsem temu, da so v Sloveniji standardi glede gostinskega osebja tudi nekoliko nižji.
Tudi nizke plače sodijo med razloge, zakaj se usposobljeno osebje ne odloča za ta poklic oziroma se raje odpravi v Avstrijo, kjer za opravljeno delo zaslužijo občutno več kot pri nas.
Poklic natakarja na slabem glasu?
Smiljan Fekonja, ki ima v lasti znamenito picerijo Nona, se z gostinstvom ukvarja že zadnjih 20 let.
Od nekdaj si prizadeva, da se njegov kolektiv počuti cenjen in zaželen, saj meni, da so dobri medsebojni odnosi, nagrajevanje in spodbujajoče okolje ključ do uspeha. Zato izpostavlja, da se ne spopadajo s težavami pri iskanju zaposlenih.
Tudi sam se pridružuje mnenju, da je veliko težav prišlo na plan v obdobju covida-19, ko so zaradi dlje trajajočega zaprtja lokalov in restavracij zaposleni bili primorani poiskati druge vire prihodka.
Kot tudi preostali pomurski gostinci pa opaža, da bližina Avstrije, kjer so standardi glede višine plač nekoliko drugačni, za gostince ni najbolj idealna.
Največji krivec za pomanjkanje kadra pa vidi v slabi promociji poklica, časi, ko natakarji niso bili cenjeni meni, da so za nami.
Pred časom, ko so gostinci uporabljali bolj poceni delovno silo in se odločali za zaposlovanje študentov, je še veljal sloves, da natakar lahko postane vsak, pravi Fekonja, a temu sedaj ni več tako. Služba ima veliko prednosti, tud plače so višje kot nekoč.
Zanimanje za delo pa je še vedno majhno.
Poklic kuharja je zaradi porasta kuharskih oddaj postal zopet zanimiv, medtem ko natakarji niso deležni podobnega oglaševanja.
Gostinske šole kot tudi Zavod za zaposlovanje bi morali v tej smeri narediti ustrezne premike, da poklic postane mladim bolj privlačen, še dodaja Fekonja.
