Pohod z rdečimi baloni, desetič. Tudi v Gornji Radgoni.
Aktivnosti Zavoda 13 so se začele z rojstvom drugorojenke ustanoviteljice zavoda Petre Greiner Merlak in živijo še danes. Tako so že deseto leto zapored z rdečimi baloni v rokah preleteli nebo in izkazali podporo otrokom z različnimi diagnozami, z namenom, da jim omogočijo mesto v družbi.
Takole so se danes sprehodili v Gornji Radgoni: od Vrtca Manca Golarja do Doma starejših občanov Gornja Radgona.
Manja Gašpar, mama Vida, ki ima cerebralno paralizo, je ob tem izpostavila ključne izzive, s katerimi se soočajo starši otrok s posebnimi potrebami v Sloveniji.
O birokraciji in prekomernemu zapletenemu odobravanju pripomočkov: »Zakaj imamo ločene klasifikacije medicinskih pripomočkov na standardne in nadstandardne? Ko specialist presodi, da otrok potrebuje določen pripomoček, moramo starši še vedno izpolnjevati številne vloge in obrazložitve za odobritev 'nadstandardnega' pripomočka. To je nepotrebno, zapleteno in zamudno.«
O pomanjkanju fleksibilnosti in dolgih čakalnih rokih: »Starši otrok s posebnimi potrebami pogosto čakamo mesece na potrebne pripomočke, kar ima lahko usodne posledice za otrokovo zdravje. Čeprav je primerljiv pripomoček v sosednji Avstriji dostopen v treh do štirih tednih, v Sloveniji zaradi dolge proizvodnje čakamo tri do štiri mesece. Medtem pa se lahko stanje otrokovih nog poslabša, kar je še posebno problematično, ko gre za opornice.«
O neustrezni podpori v pilotnih projektih pomoči na domu: »Če že izvajamo pilotne projekte pomoči na domu za družine otrok s posebnimi potrebami, morajo biti za to usposobljeni strokovnjaki, ki bodo imeli dovolj samozavesti, da otroku omogočijo osnovno oskrbo, kot je dajanje zdravil in malice.«
Gašpar zato poziva odgovorne, naj poskrbijo, da se bolje uskladi sistem za pomoč staršem otrok s posebnimi potrebami in skrajša čakalne dobe za pripomočke ter okrepi usposabljanje oseb, ki nudijo podporo v domačem okolju.
