Mihael Kasaš izhaja iz družine, ki se že več generacij ukvarja s kmetovanjem. Sam je odraščal na kmetiji v Dolini pri Lendavi, zato ni presenetljivo, da se je po končani osnovni šoli vpisal na srednjo kmetijsko šolo v Rakičanu.
Po srednji šoli se je vpisal na študij, kjer je na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo diplomiral iz genetike.
Izobraževanje je nadaljeval na podiplomskem študiju in tako leta 2012 doktoriral iz matematičnega optimiziranja kemijskih procesov.
S partnerko kmetijo razširila v Radmožance
Čeprav je kmetija Kasaševih izvorno iz Doline pri Lendavi, je pred nekaj leti Mihael kmetijo razširil v Radmožance, kjer sta s partnerko Sandro Habjanič vzpostavila biodinamično kmetijo Erbija Kasaš.
Prihodnost videl v ekološkem kmetovanju
Že v času dodiplomskega študija je Mihael prihodnost družinske kmetije videl v preusmeritvi v ekološko kmetovanje.
Trg je spremembo dobro sprejel, zato je Mihael odločil narediti še korak naprej in se iz ekološkega preusmeriti v biodinamično kmetovanje.
Kaj je biodinamično kmetovanje?
Gre za pristop k pridelavi hrane, ki temelji na naravnih ciklih in ravnovesju med živimi organizmi na kmetiji.
Ta metoda se razlikuje od konvencionalnega kmetovanja, ki uporablja kemikalije in pesticide, saj biodinamično kmetovanje uporablja le naravna gnojila in metode za preprečevanje bolezni.
Biodinamično kmetovanje temelji na filozofiji, ki poudarja povezanost med vsemi živimi bitji in njihovimi okolji. Kmetje, ki uporabljajo biodinamične metode, se trudijo ohranjati naravno ravnovesje med rastlinami, živalmi in mikroorganizmi na kmetiji.
To lahko storijo z uporabo naravnih gnojil, kot so kompost in gnoj, ter uporabo metod, ki spodbujajo rast rastlin, kot so obdelava tal in gnojenje z luninim koledarjem.
Pri obdelavi zemlje ne uporabljajo težkih strojev in umetnih snovi
Ena od glavnih značilnosti biodinamičnega kmetovanja je uporaba biodinamičnih preparatov, ki se uporabljajo za zaščito rastlin pred boleznimi in škodljivci. A Kasaševi so šli še korak dlje.
Pri obdelavi zemlje ne uporabljajo nobene težke kmetijske mehanizacije, kot so traktorji, pa tudi pri obdelavi zemlje uporabljajo le naravne materiale. Tako luknje za semena v zemljo vdolbejo kar z rogovi jelenov, ki jih imajo na svojem posestvu.
Za pridelke prejeli Demeter certifikat
Na kmetiji pridelujejo razna žita in zelenjvo iz katerih pridobivajo končne izdelke. Predvsem moke, kaše, olja namazi in sokovi.
Za svoje izdelke so prejeli ekološki in celo Demeter certifikat. Ta označuje hrano najvišje kakovosti, pridelane po načelih biodinamike.
Pujsi so njihovi najboljši delavci
Na kmetiji imajo tudi domače živali, ki pa služijo kot pomagači na kmetiji. Sandra nam je pojasnila, da sta njihova pujsa Dalibor in Joži najboljša delavca.
Ko so širili obdelovalno zemljo na posestvu, sta pujsa razrila in razrahljala zemljo, ki pred tem ni bila primerna za obdelavo. S pomočjo komposta, pridobljenega po posebnih biodinamičnih metodah, so nato pusto zemljo pretvorili v kakovostno rodovitno prst.
S pridom pa pri kmetovanju uporabljajo tudi ostale živali, ki jih imajo na kmetiji.
Zanimanje vzbudili tudi pri kmetih v soseščini
Njihov način kmetovanja precej odstopa od praks pridelovalcev v soseščini, ki se ukvarjajo s konvencionalnim kmetovanjem, zato so okoliški kmetje sprva na njih gledali z zadržkom.
A sčasoma, ko so videli, da Kasaševi z biodinamičnim kmetovanjem ustvarjajo dober pridelek in ga prodajajo po občutno višjih cenah, kot sami, so okoliški kmetje pričeli kazati zanimanje za ekološko in biodinamično kmetovanje.
Prihodnost vidijo tudi v turizmu
Kljub temu da je Mihael zaposlen na občini Lendava, kjer je direktor občinske uprave, večino časa po službi posveti domači kmetiji.
Poleg pridelave in predelave hrane na kmetiji dosti pozornosti posvečajo tudi raziskovalnim in izobraževalnim dejavnostim. Dejavnosti na kmetiji želijo v prihodnosti še razvijati, tudi na področje turizma.
Starejše novice
Komentarji (1)
ahahahahaha, koje nebuloze