Podpisana pogodba za 2,2 milijona evrov vredno sanacijo Gradu na Goričkem

| v Lokalno

Pri Gradu na Goričkem podpisali pogodbo za obnovo severnega trakta in sanacijo plazu.

Pri Gradu na Goričkem, kjer je sedež Javnega zavoda Krajinski park Goričko, sta včeraj direktor zavoda Andrej Smodič in minister za naravne vire in prostor Jože Novak podpisala pogodbo za obnovo severnega trakta gradu in sanacijo plazu, ki je nastal po ujmah leta 2023. 

Skupna vrednost projekta je 2,2 milijona evrov, je za STA povedal Smodič.

Ključen korak za ohranjanje največje graščine v Sloveniji

Smodič je ob podpisu poudaril, da gre za enega ključnih korakov pri ohranjanju največje graščine v Sloveniji, ki je kulturni spomenik državnega pomena. 

Pogodba obsega dva vsebinska sklopa. Prvi vključuje sanacijo plazu pod gradom in statično sanacija tega dela gradu. 

»Plaz se je sprožil neposredno po ujmi leta 2023 in predstavlja resno nevarnost za stabilnost celotnega objekta. Grad stoji na navoženi brežini, zato večje količine padavin hitro povzročijo premike tal. Sanacija bo zagotovila, da se to v prihodnosti več ne bo ponovilo,« je pojasnil Smodič.

Drugi del pogodbe se nanaša na obnovo severnega trakta, ki trenutno ni v uporabi. 

»Gre za stare, obokane prostore, kjer odpadajo posamezne opeke, zato je cilj utrditi spodnji del zidov, ki nosi celotno konstrukcijo. Po sanaciji bomo pridobili približno 600 kvadratnih metrov novih uporabnih prostorov, ki bodo dobili novo vsebino,« je dejal Smodič.

Dela bodo zaključena do konca leta 2027

Skupna vrednost projekta je 2,2 milijona evrov, izvajalci pa so bili izbrani že v začetku tega leta. 

Projekt se je formalno namreč začel 1. januarja 2025, zaključek pa je predviden do konca leta 2027

»Čeprav smo na podpis pogodbe čakali, je zavod prve aktivnosti že predfinanciral. Republika Slovenija kot lastnica objekta je zdaj zagotovila nadaljnje financiranje,« je dodal Smodič.

Direktor je ob tem poudaril, da je podpis pogodbe rezultat dolgotrajnih priprav. 

»Pri takšnih projektih se več kot polovica dela opravi, še preden se začnejo vidna gradbena dela. Gre za pripravo dokumentacije, soglasij in dovoljenj. Ko so enkrat mojstri na dvorišču in mešajo malto, veš, da si že zmagal,« je še povedal Smodič.

Praznovanje 20 let delovanja

Zavod Krajinski park Goričko letos praznuje 20 let delovanja na gradu pri Gradu in predstavniki zavoda si želijo, da bi obnovljeni prostori postali središče naravovarstvenih, izobraževalnih in lokalnih dejavnosti

»Naš cilj ni, da bi grad sameval. Želimo mu dati trajno in pametno vsebino. Sodelujemo z lokalnimi skupnostmi, društvi in državnimi institucijami, da grad postane živo središče Goričkega, povezano z naravovarstvom in lokalnim razvojem,« je poudaril Smodič.

Z obnovo severnega trakta in stabilizacijo brežine bo grajski kompleks pridobil novo funkcionalnost in večjo varnost, projekt pa bo pomemben korak k dolgoročni ohranitvi ene najpomembnejših arhitekturnih in kulturnih znamenitosti severovzhodne Slovenije, je zaključil.

Preberite še

Komentarji

Zidar

Upam, da bo projekt za izvedbo gradbenih del dobilo naše domače podjetje DENGRAD.

Hdhsjs

Daj ne sere kakše Dengrad.

GolobNiMojPremier

Ja... da bo dal še več denarja za nogomet, namesto delavcem....

Cuda🤔

Milijonov kelko sces.

gojzar

Te grad in okolico prenavljajo lekar že 15 lejt in nikoli konec

LZN

Te dni poslušamo o skorajšnjem zaprtju urgentnih centrov. Najprej Trbovlje, potem Slovenj Gradec. Odhajajo internisti, odhaja primarni nivo, urgentnih zdravnikov ni. Pred časom pa smo videvali več sto metrskih vrst pri vpisovanju k novim zdravnikom, ki jih je tako malo, da se odhodi ponekod sploh ne uspejo pokrivati. Se zdi, kot da vlada vsesplošni kaos. In veste kaj? Ja, kaos je – čisti kaos, ki ga ne moremo več blažiti. Pojdimo po vrsti:
Urgentni centri so pogruntavščina, ki se na papirju dobro sliši. Kraj, kamor vsak lahko pride in dobi zdravstveno oskrbo. V praksi pa tega sistema nismo dobro vpeljali. Hrbtenica urgentnih centrov so urgentni zdravniki, ki jih ni. Ni jih, ker so njihove naloge prepogosto nedorečene in jih zato različne ustanove zaposlujejo za različna dela: ponekod gledajo manj prizadete paciente na SNMP, ponekod prevzemajo vse delo na urgenci, v kakšnih zdravstvenih domovih pa pokrivajo zgolj tisto urgenco, ki gre z rešilcem na teren.
Izobražujemo vrhunske in predane specialiste, ki jih že med specializacijo preobremenjujemo do izgorelosti. Zato jih je malo. Posledično glavnino dela v urgentnih centrih prevzemajo bolnišnični zdravniki za bolj prizadete paciente in tiste z napotnicami ter specialisti družinske medicine za manj prizadete paciente na SNMP. Ker so oboji specializirani za svoja področja in manj za urgentna stanja, so delovišča urgentnih centrov za njih manj optimalna in jih posledično ne delajo radi.
Posledica tega je, da se jih veliko izogiba delu na urgenci. Tu nastajajo spori med strokami, češ kdo gleda koga, kam spadajo pacienti po kakšni triažni matriki, itd. Vsak je preobremenjen in pač poskuša preživeti. Ko pridete na urgenco, boste torej videli veliko mladih zdravnikov, z nadzorom ali brez, ki pokrivajo najbolj nujna mesta urgentnih centrov – mladi se najmanj upirajo. Če temu prištejete, da primanjkuje družinskih zdravnikov, internistov in specialistov praktično vseh ostalih strok, ter če še prištejete, da je plačilo še vedno slabo in da v urgentne centre zaide vsak, ki se mu ne ljubi čakati pri svojem zdravniku – dobite zmes, ki je nihče ne mara.
Bodo birokrati prepovedali še pomanjkanje zdravnikov?
V Trbovljah so rekli, da se tega ne gredo več: preobremenjeni bolnišnični zdravniki ne morejo prevzeti vsega bremena, ki pride v njihov urgentni center. Zdravstveni dom pa tudi ne more pokriti svoje urgence za celo regijo poleg svoje dežurne ambulante. Okoliški zdravstveni domovi pa nočejo imeti stika s slabo urejenimi urgentnimi centri.
Birokrati z Ministrstva za Zdravstvo pa so se na slabo zamišljen in katastrofalno izpeljan sistem odzvali tako, kot znajo: prepovedali so zapreti UC Trbovlje. Sancta simplicitas! Kot da bi z birokratsko prepovedjo naenkrat rešili škodo, ki jo namerno delajo že ves mandat. V naslednjem krogu bodo prepovedali pomanjkanje zdravnikov. Za vikend pa bodo prepovedali slabo vreme. Kako, da se tega nismo spomnili prej?
Na drugi strani so družinski zdravniki, ki jih tudi primanjkuje. Ambulante so prepolne, razpisi pa so majhni, zato da ne ostaja preveč prostih mest, ker bi to v javnosti izgledalo slabo. Kaj so birokrati predlagali? Ja, še več pacientov stlačit v vsako ambulanto, da bodo ja vsi na papirju imeli zdravnika. Če bo ta zdravnik imel za njih tri minute na leto pa jih na Ministrstvu ne zanima.
Zadnja leta celo hodimo na zaposlitvene sejme v Bosno in Srbijo iskat zdravstveni kader, ker niti tujih zdravnikov in sester ne dobimo več. Plače so pri nas slabše kot na Hrvaškem in v Avstriji, zato se morebitni interesenti ustavijo že južno od nas ali pa bolj severno. UKC Ljubljana je objavil, da potrebujejo 400 medicinskih sester, dobili so jih devet. Če moraš zaposlitev tako vneto oglaševati, potem že ni dobra.
Paralelno vesolje Roberta Goloba
Ob tem v nebo vpijajočem kaosu pa je Golob v svojem paralelnem vesolju, kjer še vedno bije svoj boj z zdravstvenimi delavci. Nekaj podpore ta vojna zagotovo ima, predvsem pri nevoščljivih in običajno neuspešnih ljudeh, ki uživajo v tem, da gre še komu slabo. A večina ljudi, s katerimi govorimo, vladno početje obsoja, a se bojijo spregovoriti, ker je ta vlada znana po svoji maščevalnosti. Meni se je že kar nekaj ljudi opravičilo, da so volili Goloba. Pravijo, da nikoli več novih obrazov, ki nikoli ne polagajo računov za nastalo škodo. Lepo, fajn.
Večina ljudi, s katerimi govorimo, vladno početje obsoja, a se bojijo spregovoriti, ker je ta vlada znana po svoji maščevalnosti.
A škoda ostaja. Zato ne moremo reči, da je stanje enako kot prej – vsak teden je stiska v ambulantah, bolnišnicah in urgentnih centrih malenkost večja. Iz tedna v teden se to skoraj ne opazi – tu pa tam odide kakšen zdravnik, drugi postopno nehajo prekomerno dežurati, tretji pa več časa posvečajo družini. Čakalne vrste se daljšajo po dnevih; kakšna je razlika med 320 dnevi in 345 dnevi čakanja na pregled? Premajhna, da bi vas razjezila. Pa bi vas morala, ker v tem dolgem čakanju lahko nek tumor zaseva, neka žila se zamaši ali nek sklep dokončno odpove.
Težko bodo rekli, da vladne kaste nismo opozorili. Si predstavljate še en tak mandata v prostem padu? Vsa stroka enotno kriči, da se sistem razkraja, posledice so vsakič večje in bolj očitne. Kako slabo mora biti, da se boste tudi vi aktivirali?

gojzar

LZN .......... Čestitke za napisano .Grda Prevolnikova in lopov Golob ter podrepniki se hvalijo ,kako jim je uspelo urediti zdravstvo in vse pošlihtati kar ni uspelo nikomur .Res ni uspelo nikomur tako uničiti zdravstva kot tem svunjam .Upam ,da vladajo prvič in zadnjič

En mulc

Čas bi biu tűj za prenovo, fsaj fasado, sobočkoga grada, nej?

.

grad in okolica je v M. S je v obupnem stanju.
Denar za tovrstne projekte je vedno na voljo, ampak očitno se na soboški občini niso sposobni prijavljati na evropske razpise...

PUTAR

TOČNO SI NAPISAL!!!

..

Za bedarije se hitro razmeče denar. Pol se ga potroši za papirje da se ga lažje potroši.

šlajfar

Še enksi bodo nanesli enih petsto tisoč

Grof

Lejko še en steklenik napravete kak je na južni strani grada pa notri vržete par 100.000 eur za prazen nič. Nesposobnjakoviče.

.

Rakičanski dvorec bo pa zdaj propadal, ko ga je graščak komaj obnovil z evropskim denarjem?

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura

Forum

Vse teme

Malice

Vsi ponudniki

Mali oglasi

Vsi oglasi