Pozeba je pomurskim kmetom ponekod popolnoma uničila pridelek. Ob pogledu na uničene rastline mnogi pomislijo na zavarovalnico. A kaj, ko se v naši državi tu rado zatakne. Praksa namreč kaže, da se le redki odločijo za zavarovanje svojega pridelka proti pozebi, saj je ocena škode težko izvedljiva, še posebej, ko se to zgodi v tako začetni fazi. Izplačila pa so neprimerljivo manjša.
Ogrevanje ni pomagalo
Kljub temu, da so nekateri pomurski sadjarji s stroji greli sadovnjake ni pomagalo nič. Pridelka ne bo, škoda pa je občutna tudi na vinogradih.
»Tehnično je bilo težko izvesti kakršnokoli pametno zaščito, saj se je temperatura spustila tudi do minus pet stopinj. Tudi z zadimljenjem, kurjavo, tudi s škropljenjem z aminokislinami nismo rešili pridelka,« pravi Ernest Novak iz KGZS Murska Sobota.
Kaj pa zavarovanje?
Njegov vinograd je ponekod več kot 60 odstotno uničen. Predvsem sorte kot je Chardonnay, zaradi zgodnje vegetacije. A ena izmed dilem ostaja zavarovanje. Vsaj tisoč evrov za hektar sadovnjaka je premija. Trstenjakovi iz Stročje vasi, ki se ukvarjajo z ekološkim sadjarjenjem, se zaradi grenkih izkušenj za to potezo ne odločajo, saj so izplačila škode slaba.
»Z zavarovalnico smo že nekajkrat potegnili kratko, poleg tega so nam v posmeh povedali, da bi mogoče lahko dobili več, a da je za zdaj to, kar oni ponujajo. Na primer tri leta nazaj so nam ocenili pridelek, kot da je še dovolj dober za na trg, a kvaliteta je bila bistveno slabša. Tega potem nisem mogel prodati,« pravi Ivo Trstenjak.
Investicija v stroje in preventivo
Prav zaradi papirnate vojne z zavarovalnico bodo pomurski kmetje v prihodnje raje investirali v stroje in preventivni boj proti pozebi. Čas pa bo pokazal, koliko ljudi bo nad tovrstno panogo ob vseh teh tegobah obupal in kdo bo vztrajal.