Informacijska tabla pred cerkvijo v Beltincih dviguje prah, oglasil se je tudi murskosoboški škof.
Pred cerkvijo v Beltincih so pred dnevi postavili informacijsko tablo o zavetniku svetega Ladislava.
Besedilo na tabli je napisano v slovenskem, madžarskem, angleškem in nemškem jeziku, postavitev table pa je finančno podprla Madžarska.
Tablo so postavili v času praznovanja slovenske državnosti, brez vedenja lokalne oblasti. Sprožil se je plaz kritik.
Odzval se je tudi murskosoboški škof Peter Štumpf
Postavitev omenjene table je že nekaj dni tema pogovorov, sedaj pa se je odzval tudi murskosoboški škof Peter Štumpf.
Zapisal je, da že nekaj časa nekateri mediji javno sramotijo zavetnika beltinske fare, zmerjajo ga z nacionalistom, 'madžaronom' in podobnimi oznakami.
»Glede odločanja o tem, kaj bo stalo na zasebnem zemljišču, denimo zemlji, ki pripada neki župniji (denimo pred ali v cerkvi, kapeli in drugih cerkvenih objektih), me moje poslanstvo škofa zavezuje, da o tem odločam samo jaz s svojimi duhovniki in njihovimi sodelavci.
Ob upoštevanju zakonodaje in za to pristojnih javnih ustanov je prav, da o takih stvareh odločajo le ljudje z iskrenimi nameni in občutkom za poslanstvo Cerkve,« je dodal.
Njegov zapis v nadaljevanju objavljamo v celoti.
»Že nekaj časa nekateri po medijih javno sramotijo zavetnika beltinske fare, sv. Ladislava. Tega svetnika zmerjajo z nacionalistom, 'madžaronom' in podobnimi oznakami.
Sram me je bilo, ko so me škofje iz sosednjih držav spraševali, kakšni so to pri nas ljudje, ki jim pišejo, naj ne hodijo v Beltince zaradi častilcev sv. Ladislava in zagovornikov srečanja katoliških vernikov iz Slovenije, Madžarske in Hrvaške. Škofje se k sreči niso pustili prestrašiti in so vseeno prišli.
Ko sem prišel za škofa v Soboto, sem dobil jasno sporočilo takratnega nuncija v Republiki Sloveniji, ko mi je posredoval papeževo imenovanje, naj bom v Soboti škof za vse: Slovence, Madžare, Hrvate, Rome in tudi Nemce. Da naj torej ne delam razlik med zaupanimi mi ljudmi.
Tega se držim in tako skušam tudi ravnati. V škofiji ne dovolim nikakršnega širjenja nacionalizma. Vernike vedno znova pozivam k dolžnosti, da so odprti drug do drugega v spoštovanju, kulturnem dialogu in priznavanju narodnostnih pravic, ki jih imajo vsi prebivalci soboške škofije.
Glede odločanja o tem, kaj bo stalo na zasebnem zemljišču, denimo zemlji, ki pripada neki župniji (denimo pred ali v cerkvi, kapeli in drugih cerkvenih objektih), me moje poslanstvo škofa zavezuje, da o tem odločam samo jaz s svojimi duhovniki in njihovimi sodelavci.
Ob upoštevanju zakonodaje in za to pristojnih javnih ustanov je prav, da o takih stvareh odločajo le ljudje z iskrenimi nameni in občutkom za poslanstvo Cerkve.
Razmišljajmo širše:
- Je mene kot krajevnega škofa kdo vprašal, če lahko postavi ob župnijski cerkvi v Beltincih cevast spomenik v spomin slovenskim narodnim buditeljem? Nihče! Pa vendar je to celo moja krstna cerkev.
- Zavetnik Sobote je sv. Nikolaj. Kot škof je deloval v Miri v današnjem Demru v turškem okolju Antalija. Tam je tudi postal svetnik. Smo potem v Soboti zaradi njega morda Turki?
- Ustanovitelj zagrebške škofije je sv. Ladislav. So torej zaradi njega Hrvati danes Madžari?
- V soboški stolni cerkvi je še nekaj madžarskih napisov, v ljutomerski župnijski cerkvi pa nemških. Bomo zato stran pometali oltarje in večstoletne reliefe z napisi, ki sporočajo nekaj pomembnega o naši preteklosti, ki je pač ne moremo spreminjati?Nacionalizmi ne prihajajo po svetnikih, ampak po hudobiji, ki ne izbira ne vere in ne prepričanja. Svetniki svete Cerkve so nasprotje hudobije, so priprošnjiki v večnosti. Tam glede tega sv. Ladislav prav gotovo ne miruje.«
