S spominsko ploščo so se spomnili na žrtve holokavsta v drugi svetovni vojni.
Ob dnevu spomina na romske žrtve holokavsta v drugi svetovni vojni so včeraj Zveza Romov Slovenije in Mestna občina Murska Sobota na dvorišču nekdanje ekonomske šole v središču mesta odkrili spominsko ploščo.
Po besedah predsednika Zveze Romov Slovenije Jožeka Horvata Muca je bil genocid nad Romi dolgo časa spregledan.
Po omenjenih pričevanjih ter obstoječih literaturah je bilo kar nekaj Romov iz Prekmurja v taboriščih, prav tako je bilo nekaj Romov žrtve nacističnega nasilja.
Ob koncu svojega govora je še dodal, da je Holokavst potrebno označiti kot tragedijo nedolžnih, ohranjanje spomina naj pa mora biti vsem kot opomin.
Murska Sobota ena prvih občin v Sloveniji
Župan Mestne občine Murska Sobota Aleksander Jevšek je izpostavil da je Murska Sobota ena izmed prvih občin v Sloveniji, ki se je poklonila in se poklanja temu dnevu in pa seveda tudi tistim, ki so bili pobiti v genocidu oziroma koncentracijskih taboriščih. Ob tem pa dodal
V prostorih nekdanje srednje ekonomske šole na slovenski ulici, ki je v lasti občine, bomo v prihodnjih letih odprli oziroma združili tri kulture romsko, judovsko in evangeličansko.
Po odkritju spominske plošče pa je bila v Evropskem muzeju evropske zgodovine in kulture v Murski Soboti na ogled razstava Porajmos-genocid nad Romi.
2. avgust 1944 usoden za Rome in Sinte
V romsko in tudi svetovno zgodovino se je kot eden najbolj usodnih datumov zapisal 2. avgust. Prav v noči z 2. na 3. avgust leta 1944, pred 72 leti, so nacisti v Auschwitz-Birkenauu uničili »cigansko taborišče – Zigeunerlager«. V njem so takrat bili nameščeni Romi in Sinti. Ob tem so usmrtili nekaj manj kot 3000 Romov in Sintov. Gre za največji znani posamični poboj Romov, zato danes v mnogih evropskih državah 2. avgust zaznamujemo kot mednarodni dan spomina na žrtve genocida nad Romi. Rome in Sinte so v začetku leta 1943 začeli številčno deportirati v Auschwitz, kamor je bilo pripeljanih okoli 23.000 Romov iz vse Evrope Tam so bili Romi med najbolj pogostimi žrtvami medicinskih poskusov: izpostavljeni so bili vbrizgavanju strupov, sterilizaciji, strupenim plinom, skrajno visokim ali nizkim temperaturam, lakoti, številnim boleznim in brutalnemu mučenju.
Užival pri poskusih z romskimi otroki, zlasti dvojčki
Najbolj zloglasni zdravnik v Auschwitzu dr. Josef Méngele je še posebej užival pri poskusih z romskimi otroki, zlasti dvojčki: včasih je dvojčka zašil skupaj, včasih ju je ubil, da je lahko na njiju izvajal obdukcije. Izvajali so tudi kastracije. Veliko Romov je končalo v plinskih celicah. Število romskih žrtev, ki so življenje izgubili ravno v taborišču še danes ni točno znano, vendar se ta giblje od 250 vse do 500 tisoč Romov in Sintov iz Evrope, vendar naj bi to število po nekaterih podatkih bilo tudi do trikrat večje.
Avtor: Kristjan Horvat
