Zadnje hudo neurje, ki je Ptuj prizadelo 7. julija, je za seboj pustilo apokaliptične posledice. Škoda, o kateri poročajo pa se meri v milijonih evrov.
Na sami javni infrastrukturi so veter, toča in nalivi povzročili za okoli 7 milijonov evrov škode, na kmetijskih zemljiščih okolišev Slovenske Bistrice, Ormoža in Ptuja pa je nastalo za kar 11 milijonov evrov škode.
Ptujčani to poletje tako ne spijo mirno. Sploh domačine na Kraigherjevi ulici vsak močnejši grom vrže iz postelje.
»Zjutraj je začelo tako grmeti, da sem ob šestih vstal iz postelje, odšel ven in avto odpeljal v garažo,« pravi domačin Primož Valentin.
Posledice še vedno bodejo v oči
Zakaj je temu tako, ni težko razumeti. Posledice zadnjega katastrofalnega neurja še vedno bodejo v oči. Zvite žaluzije, poškodovana fasada, potolčeni avtomobili. Številni so jih zaščitili s ponjavami proti toči, nekateri celo s preprogami. Strehe šele urejajo, pa še to ne povsod. Številne so prekrite s folijo, ki jo dvigne vsak močnejši veter. Spet druge domačine je zadnje neurje streznilo do te mere, da razmišljajo o preventivi.
»Dogovorili smo se, da bomo pregledali streho in jo nato še dodatno zaščitili, da se takšne stvari ne bi več dogajale,« pravijo domačini.
Nekaj nepolomljenih strešnikov na strehah še imamo, dodaja ptujska županja.
»Res nas zelo skrbi, kaj bo, če pride še eno takšno neurje. Vprašanje, kaj se bo dogajalo s to infrastrukturo, ker je seveda v tako kratkem času nismo ne finančno, ne fizično zmogli zaščititi v tej meri, da bi lahko rekli, da smo varni pred takim neurjem,« pravi Nuška Gajšek.
Računajo na interventne kredite
Še boleče dejstvo. Večina kmetov iz Ptujskega se to sezono toče več ne boji. Neurja jim iz teh njiv nimajo vzeti česa več. Kmetijski svetovalec nas je odpeljal proti epicentru apokaliptičnega neurja. To sezono so si kmetje obetali rekordni pridelek, v desetih minutah na njivah ni ostalo nič.
»Svetujem, da si kmetje ne delajo dodatnih stroškov. Počakati je potrebno kakšnih štirinajst dni, da trava, plevel vse ostalo zraste in potem se zmulči ter pripravi njivo za prihodnje leto,« pravi Ivan Brodnjak iz kmetijske svetovalne službe Ptuj.
Milijonske odškodnine, ki bi jih zagotovila država, so iluzija, se zavedajo. A ptujska županja je ministra za finance že seznanila s pričakovanji.
»Da dobimo v zakonu nekje zapisano, da v kolikor škoda presega neki določen odstotek proračuna, da lahko računamo na interventne kredite, ki ne bi šli v obseg tistega zadolževanja,« dodaja županja.
Da bi lahko v red spravili vsaj infrastrukturo in da Ptujčane ne bo bolela glava, vsakič ko bo zagrmelo.
