Nove fotografije: V Pomurju trije redni študijski programi

| v Lokalno

Boj za dijake in študente se je pričel - danes in jutri namreč potekajo informativni dnevi. Na srednji zdravstveni šoli nov program kozmetični tehnik.

Z včerajšnjim dnem se je pričel prvi prijavni rok za vpis v dodiplomski in enoviti magistrski študijski program v študijskem letu 2011/2012 in bo trajal do osmega marca drugi rok pa bo avgusta. Za naslednje študijsko leto je prosta mesta za vpis razpisalo skupaj 53 višjih strokovnih šol: 28 javnih in 25 zasebnih od tega sta dve s koncesijo. Visokošolski zavodi so letos prvič razpisali več vpisnih mest kot je dijakov v zaključnih letnikiih.



V Pomurju izvajani trije redni študijski programi

V letošnjem letu bo skupno razpisanih slabih 14 tisoč prostih vpisnih mest za študente višjih šol, od tega 4435 rednih in 4085 izrednih vpisnih mest, ostalih 5656 mest je namenjeno za programe na zasebnih višjih strokovnih šolah s plačniškim programom. V Pomurju bodo izvajani trije redni študijski programi - višješolska programa informatik in ekonomist, ki se izvajata na Ekonomski šoli Murska Sobota, ter management v agroživilstvu in razvoj podeželja, ki se izvaja v rakičanski dislocirani enoti mariborske fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. S plačniškimi izrednimi študijskimi programi, ki jih izvajajo razni zavodi, je v Pomurju na voljo dobrih 700 vpisnih mest.

 

Med srednješolskimi programi največje zanimanje za gimnazijo

Pomurski srednješolski programi ostajajo izvajani v enakem obsegu kot lani. Na srednji zdravstveni šoli so letos prvič razpisali program kozmetični tehnik.



Inovativni pristop na ljutomerski gimnaziji

ZZa vse ki se današnjega informativnega dneva niste mogli udeležiti, so na ljutomerski gimnaziji pripravili video live stream prenos. Če ste tudi to zamudili, si lahko posnetke informativnega dneva ogledate na njihovem novem Multimedijskem portalu. Tam si njihovi bodoči dijaki lahko ogledajo tudi, kako poteka običajen dijaški dan na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer.



Razpis za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske progame si lahko ogledate na tej povezavi.

Več informacij o vpisu na srednje šole si lahko ogledate na tej povezavi.

Komentarji

pia 123

Jaz sem se že odločila: Socialna Gerontologija ali fizioterapija na ESM.
Bom vsaj službo dobila...

hilic

pia 123, Boš ja s to tretjerazredno diplomo:) Univerza Maribor in Ljubljana še kaj pomenita, vse drugo je vprašljivo.
Ti univerzi imata že svoje korenine, ter svojo recimo kvaliteto profesorjev.

Jana Šabanović

nebi se gli strinjala ka je to tretjerazredna diploma. vsak keri je diplomero je mogo nekše trud v to vložite, ka je dosegno določeno stopnjo izobrazbe pa kerakoli bila. pa fizioterapevti so kar iskani; študij je dokaj zahteven in naporen.

glede kvalitete profesorjev na fakultetah se pa strinjan, ker se ne konča študij za njih z doktoraton. tudi oni morejo sako leto zberate točke ka ohranijo naziv rednoga profesorja na fakulteti. :)

hilic

janas
S tem se strinjam, da pri vsakon študiji moraš migati. Ampak nemreš primerjati kvalitete in težavnosti študija med Medicinsko fakulteto -fizioterapija in nekšno privat šaulo EMS (nekšni evropski študiji) fizioterapijo.
Enako nemreš primerjati po kvaliteti in težavnosti nekšne privat fakultete ali višje šaule z šaulami oz. fakultetami pod Mariborsko in Ljubljansko univerzo.
Že sami predavatelji se močno razlikujejo. Poznan osebno profesorje kateri so brez dovoljenja univerze včili na privatnih fakultetah. In tudi oni vidijo veliko razliko med faxami. Še nan so na faxi profesorji z izkušnjami razlagali kak so se te privat šaule razpasle, kakšni idejo ta študejrat in kakšna kvaliteta je sam študij.
Te študiji so QL za tiste keri nucajo diplomo, ka obdržijo službo ali napredujejo (po domače rabijo kos papirja)... Idejo pa tudi tisti keri so nej sposobni redo ali izredno končati kakšni fax na fakulteti katera spada pod UNI MB ALI LJ.
In tau so dejstva katera govorijo sami profesorji kateri so včili na takšnih šaulah!

LP

Zoran Vogrinčič

@Hilic... če en profesor to pove, je še nej dejstvo... Je pa zanimiva dvojna morala takšoga profesora... Šinfle stvar kero posredno ustvarja... (pa če že idemo v detajle... tudi med rednimi programami so razlike... npr se zna ka pravna fakulteta v LJ več pomeni kak v MB, isto je npr razredni pouk na pedagoški domnevno smer na keri je pogoj ka se napravi, prisotnost na izpite...) Na srečo se čeduže bole v sloveniji iščejo znanje, pa sposobnost, nej pa paper... Tak ka je baš vseeno če si z privatne al redne šole prišo... Če znaš, boš dobo posel, če nej pa neboš...

Martina Horvat

Fingerling je zadel bistvo. Na mariborski univerzi imaš recimo Pravno fakulteto in Pedagoško fakulteto. Razlika v težavnosti je ogromna in prepričana sem, da je v študij ekonomije v Murski Soboti recimo potrebno vložiti več energije kot za nek študij predšolske vzgoje v Mariboru.
Ti, hilic, si pa povsod pameten in redkokdaj kaj pozitivnega poveš. In če že na vse z viška gledaš, potem daj še malo te svoje inteligence porabi pri pisanju, ker tvoja skropucala niso ničemer podobna.

hilic

Fingerling, več profesorjev je reklo (lepau san napiso - množina). In te profesori so nej šinfali temveč povedali kak je na stvari! Nej so oni krivi za takšni sistem šaule.

tinka78, ti pa če že primerjaš fakultete napiši točno (je višja in je visoka ekonomska)! In višjo ekonomsko v MS nemreš primerjati z predšolsko vzgojo.
in BTW ti se delaš pametnoga. Ge san samo napiso kak je na stvari! Žal pa, namesto ka bi kaj pametnoga napisala mi zdaj težiš z mojim pisanjon. Če maš željo ti lepau, pravilno po slovensko napišem:)

hilic

AJA ŠE Tau: tinka78 prosim napiši mi kero ekonomsko v MS (VIŠJO? ka traja 2 leti?) si ščela primerjati z predšolsko vzgojo na Prdagoški fakulteti?

Sandra Lesic

znan ka se čuje grdo ampak upam ka do tisti keri do zaposlovali vseeno poglednili ge si študero, mislim ka ma zdravstvena fakulteta v ljubljani večje ime kak ESM in njihovi programi (ZN in fizioterapija). kelko san čula je na momente težko ampak znate kak pravijo: če maš peneze se da vse dobiti(tudi diplomo)

Zoran Vogrinčič

Zakoj bi se naj gledalo ge si študejro? Kakšno informacijo relevantno za zaposlitev dobiš s toga? To ka si študejro na nekši eminentni fakulteti še ne pomeni ka obvladaš svoj posel.. Nažalost je šolski sistem v Slo napravleni za tiste ka radi pri knjigaj sidijo, pa gulijo teorijo... Kda pa dejansko zadeve morejo izvesti v praksi, pa jih večina bukne... (Predvsem tu se pozna razlika na privat šolah... malo bole sodobno poučevanje..)

Te bi se po ton takšon tudi lejko gledalo kakši uspeh si mel na maturi... Misliš ka koga dejansko briga?

Zoran Vogrinčič

@ Hilic što pa je te kriv za takši sistem...? Kelko je meni jasno šola brez profesorov ne funkcionera glih... :)

hilic

Fingerling,
Zakoj bi što gledo na katerem faxu oz. ge si študejro?
Naprimer informatika na dobi, b2... ali Feri-ju! Na privatni šoli maš 20 strani skripte na Feri-ju pa knjigo katera šteje 200 strani.
ZDAJ TI PA DAN KONKRETEN PRIMER B2-šaule (preci priljubljena šaula): Referat je zaradi šparanja pejnez in zaradi nujnega napredovanja študentov zahteval ka profesor naredi samo en izpitni rok na kateron morajo vsi narediti:)
Aja in na takšnih privatnih šaulah večino ne včijo profesorji temveč osebe katere so dobile naziv predavatelja:) Ponavadi profesor ne dobi soglasja z univerze MB ali LJ, da lahko vči na takšni ali drugačni šauli.

In kak bi naj po tvojon biu šolski sistem? Naj te direktno Fakulteta pošle v nekšno firmo delat? Vidin ka maš malo pojma kak se stvari odvijajo na Fakultetah:)

vitaminC

@Fingerling
Ka po tvojen nega razlik med solami al kak? Po tvojen nemajo po predmeti ist faksi(recimo ekonomija), razlicne programe? In s temi razlikami v programih tudi ogromne prednosti oz. slabosti za njihove studente?!

pepa.pepa920

5 % tistoga kaj si se naučil na faxsu boš rabil samo v praksi, izjema je edino pravo pa medicina. Zato je dobro izredno študirat pa delat,,,

Profile picture for user buldog Drago Balajc

Bi rekel, da se je z novo doktrino, ko tretjina in več populacije diplomira, magistrira ali celo doktorira, kvaliteta skoraj vseh študijskih programov katastrofalno znižala (razen mogoče tam, kjer si tega ne morejo privoščiti; npr. medicina). Kvantiteta pač, na račun kvalitete. Bog tudi v deželici pod Alpami pri delitvi sive substance ni imel večje zajemalke kakor drugod. Tako poznam kar veliko napol pismenih primerkov, ki se kitijo s takšnimi in drugačnimi papirji.
Vedno bolj sem prepričan, da je pravzaprav to končni cilj elite (ne samo slovenske) - ustvariti množico polpismenih osebkov, ki jih bo potem zelo zlahka zmanipulirati in voditi s strani nekaj ljudi, ki bodo imeli denar, znanje in sposobnosti, da dokončajo elitne študijske programe v tujini, ker za nastanek dobrih elitnih šol v Sloveniji pač ni pogojev.
In vsi zgoraj pišoči zanemarjate nekaj: ni samo "težavnost" oz. "zahtevnost" nekega programa tista, ki potem rezultira s kvalitetno izobraženim diplomirancem (čeprav deloma tudi). Po moje je odločilno to, da se na take programe vpišejo naši najboljši učenci; taki ki hlepijo po znanju, veščinah in kvalitetni izobrazbi. In ki vedo, da diploma ne pomeni nič; da se bo potrebno celo življenje učiti in izgrajevati; in so za izobraževanje pripravljeni porabiti večino svojega časa.
Vsi ostali, ki se vpisujejo v visokošolske programe zaradi diplom, pa se bodo po končanem študijo s svojo diplomo postavili v vrsto pred zavodom za zaposlovanje.

pepa.pepa920

če bi tistih, ki so končali srednjo šolo dobili takoj zaposlitev, jih več kot 50 % sploh ne bi šlo študirat. Če smo pa že pri višini plače sploh ni velika razlika med plačo prodajalca in plačo javnega uslužbenca, ki ima visoko šolo ali magisterij.

hilic

tu ste res eni primerki ka nekaj blebetate v 3 PM (PRIMERI: kvaliteta šol je slaba, enostavnost fakultet, znanje ti nič ne pomeni, vpisuješ se zaradi diplome in ne znanja, v praksi se zgubiš, neumna primerjava plač.........)!
PA ČE TELKO ZNATE O VSEN TON TE SE PREDSTAVITE IN POVEJTE KATERI FAX STE KONČALI. Stavin se ka vas je nej večina staupila na normalen fax:)

Ne pravin ka je šolski sistem odličen. Naj ga kritizejrajo lidje keri so ga skauz dali. Nej pa ka eni samo gobcate, v bistvi pa se še z redno knjigo nejste srečali!
NEVEN GE VAN TELKO TOGA ZNANJA:)

hilic

In buldog, po tvojem je te večina diplomantov... polpismena? Si sploj prešto ka si napiso?
Mater kak te je nej sran:)
Pa če si tak pameten boj ti doktor ali uradnik, ali učitelj, ali profesor, ali kakšen tehnik...
Človik idi doj s socialne in začaj živeti, ker se ti zača mejšati:)

Profile picture for user buldog Drago Balajc

hilic, če san napiso, da poznan kar nekaj polpismenih primerkov to še ne pomeni večine. In če sem nekaj napiso, pomeni, da jih rejsan poznan in ne govorim na pamet.
Dejstvo je, da se je s širitvijo programov in vpisa v visokošolske programe kvaliteta študija znižala. Da je vedno več diplomantov, ki nimajo nobenih kompetenc, to je uporabnih znanj, veščin in ki mislijo, da se je učni proces za njih z diplomo zaključil in ne šele začel.
pepa.pepe920 ima sicer prav, ko trdi, da mnogi ne bi šli študirat, če bi dobili zaposlitev po srednji šoli. Toda - poglejmo za kakšne šole se odločajo osnovnošolci. Kje bo letos spet omejitev vpisa? Na gimnazijah ali na programih mizar, tesar, zidar, vodoinštalater...? Kje pa naj gimnazijski maturantje, ekonomski in zdravstveni tehniki in podobno dobijo službe? In smo pri šolski politiki in lobijih v šolstvu.
Aja, hilic skoron bi pozabo pijtati - kelko je zdaj točno socialna pomoč?

hilic

buldog
lejko ti poven kelko je štipendija;*
Glede vprašanja: Kje pa naj gimnazijski maturantje, ekonomski in zdravstveni tehniki in podobno dobijo službe? ZNAS GE:) NA sobotainfo pišejo članke in vodijo kakšne lokalne televizije in podobne stvari :)HEHE;)
folga mi šaule za gnes:)

Sandra Lesic

nišče mi naj ne pravi ka majo redni in izredni študentje isto število vor prakse. keri študeramo redno moremo obvladati teorijo in prakso. saj se mi ne zdi narobe ka idejo izredno študerat tisti keri že majo delo, rejsan je ka majo izkušnje pa vse... ne vidi se mi to ka pokavec pride vo z srednje in ga nikan ne vzemejo ker je pač nej bil sprejeti te se pa vpiše izredno pa de mel faks prle napravleni kak ges ka na faksi švican in se mantran ka napravin letnik.

Špela Hozjan

Buldog - saka ti čast. Tudi dr. znanosti so lehko polpismeni. Jes nemam tak visikoga pa oh in sploh faksa, kak de ga mel hilic, pa te razmin.
Diploma fčasi ne pomejni nikaj, či je v glavi nej vse pošlihtano.In te dobijmo takše krasne primerke v službo; puni samij sebe, etiko pa moralo so zakopali že v osnovnoj šouli, znanja, šteroga so pa doubili na faksi pa zavolo svoje nepraktičnosti, nelogičnosti pa napihnjenosti sploj ne vejo ponucati. Pa me ne briga, kakša pa čida je diploma, ge jo je što doubo, vedno mi je važen človik in njegovo pošteno delo.
Pa lehko nouč!

Zoran Vogrinčič

Hilic... še enkrat... če se postaviš v kožo delodajalca, njemi je baš vseeno keri faks si končo (plačani si isto če odiš na pravo v MB ali Lj..)... Moreš znati to ka se od tebe zahteva... Če obvladaš, je ok, če nej, pač nej...

To ka pa ti nekše zaključke vličeš, to pa je tvoja stvar... (kar se pa tiče faksov, pa san probo tak privat, kak redno fakulteto, tak ka lejko primerjan..)

vitaminC

Joj ka ti delas!

zemimo pravo ka si ze san vzel:

tu je point...Faksi nudijo razlicno kakovostne programe. Recimo slabsi faks ne nudi/zahteva taksne zahtevnosti znanja na izpitih, ne nudi taksnih strokovnih in izkusenih profesorov ali predavanj drugih strokovnjakov, ne nudi moznosti sodelovanje s tujino, ne zahteva znanja tujih jezikov oz. je ta zahteva dosti nizja od drugih faksov, ne zahtevajo sodelovanja na razlicnih mednarodnih tekmovanjih/seminarjih, za kere recimo slabsi faks sploj nej cul (!), nej ka bi sodeloval ITD.

TOREJ:

Ze kda delodajalec vidi aha Faks LJ (recimo ka spada pod bolj zahtevne) in Faks MB(keri spada pod te slabse), MA vezo keri faks si konco ker:

NIVO ZNANJA, IZKUSENJ IN STROKOVNOSTI JE BISTVENO (!) VECJI KAK PRI DRUGON (SLABSON) FAKSI. In zal, na ta nivo nemres priti avtomatsko, brez ka bi hodil na faks, keri ti ta nivo omogoca.

Profile picture for user čevapčič na ražnje Chevapcic Himself

.. univerze ponujajo najbolj poglobljen in specifičen obseg znanja in so stopničke višje od vseh drugih ponudnikov izobraževanj, povejmo tem slednjim alternativna izobraževanja ..

.. to je jasno .. te pa je naslednji keč .. ostane samo še to, kak funkcionira uporabna praksa in kakšne potrebe ma, scenarijev je več .. lahko se pač zgodi, da se diplomant in še kaj več sistemsko visoko vrednotenih institucij pač ne znajde v uporabni praksi in kajpak enako velja v obratno smeri, kjer diplomant nižje vrednotenih izobraževalnih institucij ni zadosti podučen .. no, ka smo se iz toga nafčile? Za kakšen primer odvisnosti en od drugega gre?

.. simpl .. ;-)

.. aja, ne ven, če koga zanima ali nej, ale moren povedati, ka je glih opravljeni jutranji sprehod tak za hasek paso .. ;-) .. o New Yorke san pa sanjaro .. :-)

.. no, ka ščen prafte? .. če bi ge meu končani faks, bi s tem verjetno tudi meu pejnazge, ka mi ne bi trbelo sanjariti o New Yorke, ampak bi dejansko biu tan, ale ker san v realnosti po izobrazbi siromačino, se pravi san šibko izobraženo pa nej glih preveč pameten dečko, mi ostane samo tau, ka sanjarin .. za domišljijo ne nucaš izobrazbe, ali pak? :-))

.. no, ka ščen drugače prafte? .. je point biu razumljen? ;-))

p.s: .. še ena nepomembna novica :-) .. kaaaakšen housič komad san pa čuo gnjes na sprehode .. uf .. ;-)

hilic

pixma
Glede izrednega in rednega študija na univeri LJ ali MB je tak. Praksa v sklopu katerega koli faxa je načeloma skoraj enaka (nekaj ur več ali manj...). Testi večine predmetov so enaki, ker univerza tak določa.
Ponavadi izredni končajo bole pozno, ker jim fakulteta študij razvliče. Pisanje testov je za redne in izredne zelo težavno. Izredni nimajo kolokvijov in morajo večino gradiva sami predelati (zaradi minimuma predavanj). Redni mamo kolokvije + redno predavanja.
Če fax nebi meu izreden študij bi mel tudi manj vpisnih mest. Ponavadi en izreden plača za sebe in enoga rednoga.
ZARADI TOGA KER UNI MB IN LJ določata tak stroge kriterije za izredne, se rajši starejši oz. mlajši vpisujejo izredno na privat šaule. TAN JE BAR ZIHER KA KONČAJO IN DOBIJO ''DIPLOMO''
Tau seveda smrdi normalnin Fakultetan zatau svojih izrednih in potem tudi rednih programov ne širijo. Naprimer: izredno se vpišejo na DOBO (informatiko) in tan jih napreduje 86%, na FERI-ju pa jih med izrednimi napreduje 20%:)
(na drugih podobnih smereh je načeloma enako: ekonomija, uprava, pedagoška, pa še druge x smeri)

Ge san tudi biu eno leto izredno in moram povedati, da je reden študij baukši in tudi malo težji. Ampak izreden na uni mb ali lj je tudi jebani, ker maš malo predavanj (in si zgubleni) in ker nemaš kolokvijov pri izpitih:( TAK KA SAN ŠVICO ZDAJ PRI REDNON IN IZREDNON:)

hilic

Fingerling
V Ljubljani boš daubo prej zaposlitev če si končo na njihovi univerzi v LJ;)
Čeprav se meni zdi univerza MB tudi zakon, predvsem FERI!

Zoran Vogrinčič

@Hilic
:) neda se mi več... to maš kakše analize za zadnji post? (anyway pustmo, ka nemo do kraja prišle...)

eko1

Jaz sem diplomiral na ekonomski MS, in se 10 mojih kolegov/ic. 6 nas je brezposelnih 2 delata na blagajni, 2 pa montirata okna, ker dela za ekonomiste ni.
Sem se zadnic prijavil na eno delo za ekonomista pa ugotovil da so dobili 257 prijav na to mesto. V cem je sploh smisel ekonomske sole(Visokosolske)ce sluzb ni.

eko1

Obcutek man, da na studiju ekonomske MS producirajo Murine delavce.

BuLsHiT

eko saj te pa nisce nej silo ka se ta vpises...

Profile picture for user BB Branko Boldižar

Ekonomska smer je že fejst dugo out - samo nešterni še izdak ne vörvlete ;)

Ok, saj se faj čuje ka boš direktor gda šoulo našpraviš, samo...

beno klemenčič

V Pomurju so glede na možnosti zaposlitve vse smeri po BB out.

Potrebno se je ozreti malo naokoli - proti Ljubljani, Grazu, ne pa jokati, da ni zaposlitev in jo čakati v domačem okolju, ki je zavoženo.

Kar se tiče ekonomistov pa samo to; poslovne vede imajo več smeri: slabost slovencev in zlasti pomurcev je ta, da imamo odlične proizvode, problem je samo ta, da jih ne znamo prodati. Torej so še kako potrebna trženjska znanja, ki jih imajo vsekakor ekonomisti.

droptovič

ne štekate ka =ekonomija prihodnost na skupni imenovalec:
dober ekonomist=dober zaslužkar
če zna-se nafči pejneze vrteti-te vrti svoj svet kak on šče...
tak ka: brez pripomb
PS: če pa še politiko cuj pouči te pa je-grata TAJKUN pa pou!

Profile picture for user buldog Drago Balajc

Vsi slovenski ekonomisti so leta 2006, 2007 in del leta 2008 znali samo prekupčevati z delnicami in jim je bilo za podjetja čisto vseeno. Pardon, ni jim bilo vseeno; edino kar so še zmogli je bila "delitev dividend" in "prevzemi podjetij". Tako, da bi kar mirno rekel: ekonomija je preresna znanost, da bi jo prepustili ekonomistom. Posebno ne slovenskim "ekonomistom". Vse skupaj jih bi poslal na en tečaj k enemi zdravome kmeti, ka bi jih navčo kak se zdravo gospodari!

monteee

boldog, nemreš zaradi par takših kretenov kak so Bavčar, Šrot, Hilda, Zihdar, Kordež.. vse ekonomiste metati v isti koš. Ide se za to, ka so tej osebki pač poskrbeli za odmevne primere o katerih se je dosta poročalo in posledično so ljudje dobili vtis ka so resno vsi direktorji lopovi in barabe.

Spomni se malo na Akrapoviča, Boscarola in še kere druge managere...

sobotašinfo.com

@monteee: Akrapoviča, Boscarola ... in ostale podjetnike inovatorje ne meči v isti koš, kak ostale zgoraj naštete. Čista drujga scena. Niti Akrapovič niti Boscarol nemata ekonomske izobrazbe, verjetno tüdi nej meneđerske, tak ka ...

eko1

Akropovic, Boskarol in njim podobni bogatasi niso studirali- ekonomije so tehnicne stroke.

Roko na srce, da ja EKONOMISTOV DOSTI PREVEČ v SV Sloveniji je po zavodih za zaposlovanje nad 300 brezposelnih ekonomistov z visoko strokovno izobrazbo, plus še nekaj manj kot 200 univerzitetno dipl.ekonomistov brezposelnih.to je okrog 500 brezposelnih ekonomistov bilo je pred casom tudi v veceru.

šTEFAN SOčIč

ka man some ge občutek ali pa ...hilic... samo neka naklada pa se ma za pametnoga, sam pa sigorno nema končane nikšne šaule

Martina Horvat

Ne, nisi edina fetola. Glede na svojo nepismenost in način komunikacije ima verjetno kakšno trgovsko ali srednjo strojno končano, zdaj pa je na faksu in misli, da je najpametnejši na tem svetu. Take potem običajno strezni realnost.

hilic

tinka78
Eni smo nej 24 ur na sobotainfo :) Ti si verjetno vsakih 5 minut na sobotainfo in tausiš svoja mnenja:) In če ne razmiš moje hitre stavke je tvoj problem. ZATO NE OBREMENJUJ DRUGE S TEM (lepau slovensko samo za tebe)
In nej nejsan končo nej trgovsko in nej srednjo strojno:) Glede na tvoje komentarje pa mislin ka si ti končala kakšno višjo ekonomsko v MS in zdaj delaš na študentskon servisi (oz. kaj podobnega) in nevejš kama se naj daš!
In če si malo pametna nebi takšne pisala kot naprimer:''študij ekonomije v Murski Soboti recimo potrebno vložiti več energije kot za nek študij predšolske vzgoje v Mariboru.''
Ženska naredi si uslugo in se odjavi od SOBOTEINFO. Rajši zadovolji svojega moža (če ga maš seveda)!

šTEFAN SOčIč

hilic
ka s tebof je vse vrede, ale ka se se zadrgno za tej študej v MS,. Tau kak ti pišeš o študiju v Prekmurju je rejsan malo za lase prvlečeno, tak če be ti neven ge študejro (pa nej doštudejro)in te je zdaj se napaute ka se tiče študija v MS.

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura

Forum

Vse teme

Malice

Vsi ponudniki

Mali oglasi

Vsi oglasi