Včeraj je v prostorih hotela Diana potekala okrogla miza na temo prostovoljstva, izobraževanja in zaposlovanja ranljivih skupin.
V Sloveniji se ljudje iz ranljivih skupin zelo težko zaposlijo, razlogi za to pa tičijo v nezadostni izobrazbi ali predsodkih samih delodajalcev. Včerajšnja okrogla miza, v organizaciji Ljudske univerze Murska Sobota, je bila namenjena ozaveščanju ljudi, da se je izobrazba in drugi dejavniki pripadnikov teh skupin izboljšala, kljub temu pa problemi s pridobivanjem zaposlitve še vedno ostajajo. Kot pomembno dejavnost v prihodnje se omenja prostovoljstvo.
Prostovoljstvo je pomemben dejavnik v družbi
Župan mestne občine Murska Sobota, Anton Štihec je uvodoma podal razlike v gledanju na prostovoljstvo v Ameriki in pri nas: ”Prostovoljstvo v Ameriki pomeni določen status in ugled. Tudi sam prostovoljno pomagam pri učenju matematike v Hiši sadeži družbe, kar mi je po eni strani hobi, po drugi pa dobim lastno zadovoljstvo, da sem pomagal drugim”. Mestna občina naj bi tako v prihodnje, v kolikor bo prišlo do odobritve mestnega sveta podeljevala priznanja za najboljšo prostovoljko, prostovoljca in prostovoljno družbo v murskosoboški občini. ”V Murski Soboti želimo vzpostaviti stik z okoljem in gospodarskimi družbami, da bi dvignili socialni kapital in pospešili usposabljanje ter pridobivanje nove izobrazbe za ranljive skupine”, je povedal Vinko Logaj iz Ministrstva za šolstvo in šport, ki pravi da bodo ciljna skupina razpisov predvsem Romi, migranti, zaporniki, starejše skupin odraslih in brezposelni.
Nezaposlenost v Sloveniji deset odstotna, v Pomurju enkrat večja
Zaščita ranljivih skupin poteka skozi izobraževalni sistem, namen le-tega pa je zagotavljanje enakih možnosti. Ljudska univerza je že vrsto let dolgoletni partner Ministrstva za šolstvo in šport, s katerim skupaj iščejo najboljše rešitve. ”V letu 2010 smo prepoznali bistveno razliko v sredstvih, namenjenih za ranljive skupine, saj so le ta znašala med petnajst in dvajset odstotki več, kot prejšnje leto”, je povedala vodja sektorja za izobraževanje in financiranje ranljivih skupin. Zaskrbljujoč podatek je tudi ta, da je nezaposlenost v Sloveniji deset odstotna, medtem ko je v Pomurju kar osemnajst odstotna. Temu v prid tako ne govori niti podatek, da je država zmanjšala sredstva za javna dela, ki jih bo v letošnjem letu zgolj ena tretjina v primerjavi z lanskim letom. Problem zaposlovanja v Pomurju naj bi nekoliko omilila bližina Avstrije in Madžarske, kjer precej ljudi najde zaposlitev.
Izkoristiti je potrebno vire s katerimi razpolagamo
”Zaposlovanje Romov poteka predvsem preko javnih del in različnih razpisov. Ponekod vidimo izboljšanje izobraževalnih možnosti in zmožnosti za romske skupnosti”, je povedal Jožek Horvat Muc, predsednik Zveze Romov Slovenije. Kot pravi Goran Miloševič iz podjetja Pribinovina, je za regijo pomembno, da razpolaga z viri, ki jih ima na voljo, ob tem pa mora krepiti socialne povezave in socialni kapital. ”Razvijati je potrebno nove dejavnosti, ki bodo omogočile nove zaposlitvene možnosti, v Pomurju predvsem na področju pridelovanja ekološko predelane hrane, izkoriščanja naravnih virov v lesni biomasi, pridobivanja biomase in energije”, še doda Miloševič. Seveda se na tem mestu zastavlja ključno vprašanje, kako priti do novih delovnih mest. Možnosti je več, in sicer preko trga dela, javnih razpisov, zavoda za zaposlovanje.
Nekatera socialna nadomestila skorajda identična plači
Če se za konec še vrnemo na problematiko zaposlovanja Romov ugotovimo, da v kolikor je bil včasih problem, da Romi niso imeli primerne in zadostne izobrazbe, temu sedaj ni več tako, a predsodki še vedno ostajajo. Problem pri zaposlitvi za nekatere pripadnike ranljivih skupin in ostalih brezposelnih pa tiči tudi v dejstvu, da so nekatera socialna nadomestila skorajda enaka plačam. Veliko ljudi se namreč v tem primeru ne bo odločilo za iskanje zaposlitve.