Zimski čas je za mnoge najlepši čas v letu, saj prinaša mnoge radosti, kot so praznično vzdušje in snežne dogodivščine. Medtem pa so živali v tem času najbolj ogrožene, ob tem ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naproša za gozdni bonton.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izpostavlja, da so prostoživeče živali še posebej ogrožene. 

Ob tem dodajajo, naj se v tem času še posebej držimo gozdnega bontona in čim manj vznemirjamo že tako ogrožene živali. 

Mraz in pomanjkanje hrane največji prepreki

Prostoživeče živali oziroma divjad so sicer pripravljene tudi na hladnejše dni, kljub temu pa so ob trdi zimi in pomanjkanju hrane soočene z ovirami, ki ogrožajo njihov obstoj. 

Dodatne težave velikokrat povzročajo tudi ljudje s svojim neprimernim vedenjem, ki posega v njihov naravni habitat. 

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano med dejavnosti, ki motijo življensko okolje divjadi uvrščajo:

  • sprehajanje psov brez povodca,
  • pohodi zunaj uhojenih poti,
  • smučanje zunaj označenih smušišč
  • in vožnja z motornimi sanmi zunaj poligona. 

Vznemirjanje za žival lahko usodno

Živali si z menjavo letne dlake z zimsko tolščo omogočijo preživetje skozi hladnejše dni leta. Vendar se živali ne zanašajo zgolj na zimsko tolščo, ob pojavu mraza uberejo še druge strategije, ki jim omogočajo lažji preboj skozi zimo.

Poglavitna strategija je čim manj gibanja, saj se s tem izognejo nepotrebni potrati energije. 

Živali se tako umaknejo v prezimovališča, kjer poleg skromne prehrane potrebujejo predvsem mir. 

Iz tega vidika je pomembno, da se ob zateku v gozd ustrezno vedemo in ob tem ne vzemirjamo živali, saj je za njih lahko to usodno. 

Obvezna uporaba povodcev

Divjad ima v visokem snegu oteženo gibanje, kar se morajo predvsem zavedati lastniki psov. V primeru, da pes ni na povodcu se lahko le ta zapodi za divjadjo in jo začne preganjati. 

Tako živali nepotrebno izgubijo energijo, ki jo le stežka nadoknadijo. Ob izgubljeni energiji, pomanjkanju hrane in dodatni izubi energije zaradi mraza lahko pride do smrtne ogroženosti.

Žival, ki zaradi pomanjkanja energije oslabi, je bolj dovzetna za obolenja in navsezadnje shiranje. Oslabela žival prav tako postane lažja tarča za plenilce.

Krmljenje divjadi dovoljeno zgolj ustrezno usposobljenim osebam

Ob zaostrenih zimskih razmerah za dobrobit divjadiskrbijo lovski čuvaji oziroma zaposleni v loviščih s posebnim pomenom, kot tudi lovci iz lovskih družin v preostalih loviščih.

Divjad se po hrano zateka v krmišča, kjer jih krmijo lovci, ki so za to strokovno usposobljeni. 

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdrastvo in prehrano pri tem opozarja, da tisti, ki niso člani lovskih organizacij, naj ne poskušajo sami zalagati krmišč ali krmiti divjadi na neprimernih mestih oziroma v bližini človeških bivališč.

Dobre namere, ki nas ženejo h krmljenju divjadi se velikokrat izjalovijo, saj z nepravilnim krmljenjem divjadi povzročimo več škode kot koristi.

»Spoštujmo gozd in njegove prebivalce,« kratki slogan ministrstva, ki poziva k dodatni previdnosti ob vstopu v gozd. 

Komentarji (6)

Ptičja svaja. (ni preverjeno)

Pa to smo mi ljudje krivi, če sta se Kos in Golob sporekla....?????

Gost55 (ni preverjeno)

Divjadi je preveč, tako da če jih nekaj pobere ne bo nobene škode.

Bindi (ni preverjeno)

Nega preveč divjadi, ljudi je preveč, pa divjadi zavzemajo življenjski prostor. Leta 1945 je bilou Slovencov milijon, v malo več kak 70 lejtaj smo se dupliško namnožili. Pa je tou nej nič proti svejti izven Evrope.

In reply to by Gost55 (ni preverjeno)

Gost55 (ni preverjeno)

Nisem govoril o človeku, če pa že tole izpostavljaš, ja preveč nas je, samo tole se bo v naslednjih desetletjih samo od sebe uredilo.

In reply to by Bindi (ni preverjeno)

opozorilo (ni preverjeno)

A lovci ne vznemirjajo divjad, ko streljajo po gozdu ?

opozorilo (ni preverjeno)

A lovci ne vznemirjajo divjad, ko streljajo po gozdu ?

Starejše novice