Ne boste verjeli, koliko buč potrebujete za en liter bučnega olja

| v Lokalno

Za liter bučnega olja potrebujemo tudi do 40 buč.

Jesen v Prekmurju in Prlekiji diši po bučah in bučnem olju. To kulinarično posebnost mnogi poznajo kot »zeleno zlato«, saj je nepogrešljiv dodatek k solatam in drugim jedem, tako slanim kot sladkim.

Letošnje sušno poletje ni bilo najbolj naklonjeno gojenju buč, saj te potrebujejo veliko vlage. A pridelek bo, kot vse kaže, še kar zadovoljiv. 

Koliko buč potrebujemo za liter olja?

Da bi pridobili liter bučnega olja, je potrebnih približno 2,5 do tri kilograme posušenih semen, kar pomeni 30 do 40 buč, težkih med pet in osem kilogramov.

Pridelek na hektar znaša med 1200 in 2000 kilogrami, pri ekološki pridelavi pa precej manj, okoli 700 kilogramov. Prav zato je ekološko olje dražje in cenjeno.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije so bile lani buče v Sloveniji posajene na skoraj 3800 hektarjih.

Dolga pot od njive do steklenice

Pridelovalci buč vlagajo veliko truda in so izpostavljeni tveganjem, a konec jeseni jih nagradi sprememba barve buč iz zelene v rumeno-oranžno, kar pomeni, da je čas za spravilo. 

Danes buče večinoma strojno poberejo in iz njih posesajo semena, včasih pa so to delo, imenovano trebljenje, opravljale predvsem ženske. Očiščena semena nato operejo in posušijo.

Posušena semena odpeljejo v oljarno, kjer se proces pridelave bučnega olja začne s ščetkanjem in odstranjevanjem vseh primesi. Semena nato razvrstijo, segrejejo, zmeljejo in v ustreznem razmerju dodajo vodo ter sol. 

Praženo maso vodijo na stiskalnico, kjer iztisnejo bučno olje. Po dveh do treh tednih naravnega usedanja, ko se izločijo trde sestavine, olje napolnijo v steklenice. Stranski produkt, bučna pogača, pa je odlična krma za živali.

Tradicionalni običaji 

Starejši prebivalci se spominjajo, da so buče včasih sadili med koruzo in krompir, saj so na ta način izkoriščali majhne posesti. 

Gojili so stare sorte z luskastimi semeni, ki so jih pozimi luščili na družabnih srečanjih. Iztrebljeno seme so sušili na »lesah« pod strehami.

Dandanes različna društva še vedno prirejajo dogodke, kjer ohranjajo tradicijo ročnega trebljenja bučnih semen.

Buče skozi zgodovino

Najstarejše sledi buč segajo kar 14.000 let nazaj v Peru, v Evropo pa jih je prinesel Krištof Kolumb

V Sloveniji imajo buče dolgo tradicijo, največ pa jih še danes gojijo na severovzhodu države, kjer je zaščiteno Štajersko-prekmursko bučno olje.

Velikani med bučami

Slovenija je v zadnjih letih videla nekaj pravih bučnih velikanov. Lani je največja buča tehtala 615 kilogramov in jo je pridelal Uroš Fifolt iz Koroške vasi pri Novem mestu. Rekord pa drži Janko Lovše iz Trebnjega z bučo, ki je tehtala kar 842 kilogramov. 

Svetovni rekord prihaja iz Kalifornije, kjer so pridelali bučo težko neverjetnih 1247 kilogramov.

Preberite še

Komentarji

.

Ja 30 lejt se je s kemikalijami zemla šprickala, na isti njivi pa naidnouk ekološka obdelava. Ja seveda.

Oppp

Kaj je fora da 2,5 pišete s številko, tri pa z besedo? A to nov novinarski slovenistični kodeks

Lukčev Mesec

Če gojijo buče in naredijo še olje, zaslužijo bistvo več, kot s koruzo ❗

Višja je dodana vrednost ❗

S koruzo je potrebno hraniti živali in potem prodajati mesne izdelke ❗

Tam pa dobi koruza precej višjo dodano vrednost ❗

Samo, kot poljedelec moraš imeti 100 hektarjev, da se splača delati ❗

Proton

Ja, eni tou ešče dobro znamo, namesto ka bi cejle dneve v telefoune zijali smo na rokou tikvi vö brali... Pa nan je bilou lepše kak van...

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura

Forum

Vse teme

Malice

Vsi ponudniki

Mali oglasi

Vsi oglasi