Ne tretji premišljevalnici v sklopu projekta Sobota, kot si jo želimo, je bilo govora predvsem o učinkoviti rabi energije in obnovljivih virih energije.
V Klubu PAC je sinoči potekala tretja premišljevalnica v sklopu projekta Sobota, kot si jo želimo. Tokrat je bila rdeča nit premišljevalnice energetika, natančneje učinkovita raba energije ter obnovljivi viri energije. Moderiral jo je Stojan Habjanič, znani pomurski strokovnjak na področju trajnostne gradnje ter učinkovite rabe energije.
Vlagajmo v negawatte, ne v megawatte
Habjanič je v uvodnem predavanju večino pozornosti posvetil predvsem učinkoviti rabi energije za ogrevanje. Namesto, da vlagamo v megawatte, torej proizvodnjo energije, moramo vlagati v to, da potrebe po wattih ne bo, ali kot pravi sami, moramo vlagati v negawatte. To lahko dosežemo predvsem z dobro in učinkovito izolacijo na večih nivojih. Tako z izolacijo oken, strehe, fasade, pa tudi temeljev in coklja stavbe. Z zmanjšanjem porabe energije bomo zmanjšali negativne učinke na okolje, dolgoročno pa ima tak način varčevanja tudi pozitivne finančne učinke.
Najprej moramo zmanjšati porabo in nato zgraditi cenejši sistem ogrevanja. Do leta 2030 bi morali vsi v Murski Soboti za ogrevanje porabiti 70 % manj energije.
Izolacija nima obratovalnih stroškov
V prid investiranju v prihranke energije, namesto v proizvodnjo energije, po njegovem mnenju govori več argumentov. Med drugim tudi ti, da izolacija nima obratovalnih stroškov, nima stroškov upravljanja, ima nizke vzdrževalne stroške, za svoje delo ne potrebuje energentov, je težje okvarljiva in še mnoge druge.
Izolacija spomeniških stavb
V Murski Soboti je kar nekaj stavb, ki sodijo pod spomeniško varstvo ali pod varstvo arhitekturne dediščine. Izolacija teh stavb predstavlja poseben izziv, saj njihove zunanjosti ne smemo spreminjati. V tem primeru se je potrebno poslužiti notranje izolacije, ki pa je občutno zahtevnejši poseg, kot zunanja izolacija. Potrebno je namreč paziti, da je izolacijski sloj neprodušno pritrjen na zidove stavbe, saj v nasprotnem primeru med njima zaradi uhajanja toplega zraka nastaja kondenz, posledično pa plesen in odstopanje materialov.
Za tretjino prašnih delcev nismo krivi Sobočanci
Na premišljevalnici je bila izpostavljena tudi težava onesnaženosti zraka z delci pm10. Murska Sobota je po podatkih ARSO eno izmed sedmih območij v Sloveniji, kjer so na leto izmerili več kot 35 prekoračitev mejnih vrednosti. A kot pojasnjuje Habjanič, naj bi bilo lokalno okolje odgovorno za le dve tretjini količine teh delcev v zraku, kar eno tretjino pa prinašajo zunanji dejavniki, med drugim tudi promet po hitri cesti, ki je speljan mimo Murske Sobote. Vetrovi, ki ponavadi pihajo iz smeri hitre ceste proti mestu, prašne delce, ki jih povzročajo mimovozeča vozila, prinašajo v mesto ter s tem znižujejo kakovost zraka v mestu. To težavo bi lahko rešili s takoimenovanimi drevesnim varovalnim pasom, ki bi te delce zadržal ali pa jih pomagal preusmeriti drugam.
