Pri Gradu na Goričkem je potekala Regijska razvojna konferenca, kjer je bilo govora o prihodnosti pomurske regije in globalnih idejah, ki bi jih lahko izpeljali tudi na lokalnem nivoju.
Regijska razvojna konferenca, ki je minuli petek potekala v grajskih prostorih pri Gradu na Goričkem, je ponudila predavanja vizionarjev in strokovnjakov iz različnih področij, ki so govorili o stvareh, ki lahko pripeljejo k boljši prihodnost v pomurski regiji. Glavni namen dogodka je bil pričetek aktivnosti načrtovanja regionalnega razvoja v sklopu priprave Regionalnega razvojnega programa 2021-2027, ki bo začrtal prihodnost pomurske regije.
"Današnja konferenca je bila prva v nizu dogodkov, ki se bodo zvrstili v prihodnosti. Želimo najti skupne izzive, saj je pred nami naloga priprave novega Regionalnega razvojnega programa od leta 2021 do leta 2027. Današnja konferenca sicer namenoma ne daje odgovorov, ampak odpira zanimive teme in možnosti. Govorniki, ki so bili z nami, so povedali kako se vrti globalni svet in kako izkoristiti globalne možnosti. Pomurje leži v središču Evrope, v krogu tristo kilometrov imamo v bližini Budimpešto, Dunaj, Zagreb, Ljubljano in tako naprej. Imamo kulturni in razvojni prostor, ki nam lahko pomaga," nam je povedal Bojan Kar, direktor Razvojnega centra Murska Sobota.
Bomo res lahko predvideli kap?
Beseda je pripadla tudi Manuelu Kuranu, znanstveniku in raziskovalcu na področju aplikativne nevroznanosti. Ob tem je povedal kar nekaj zanimivih stvari, med drugih se je dotaknil čipov, ki bi nas vnaprej opozorili, da bomo doživeli kap in aplikacijah, ki bodo zaznavale, da se v naših možganih dogaja nekaj nenormalnega, še preden se pojavijo simptomi demence.
"V prihodnosti bomo precej več gledali v možgane in poskušali predvideti razvoj in obnašanje ljudi. Nevroznanost gre v to smer, da bi lahko nekaj let vnaprej preden se pojavijo simptomi demence, z EEG podatki predvideli, če se dogaja kaj nenormalnega. Pomembno pa je, da za to, da bi dobili to potrditev, ne bo potrebno iti k zdravniku, ampak bo najverjetneje neka aplikacija, ki jo bomo imeli doma na telefonu in neka naprava s katero bomo naredili kratke teste in v minuti videli, če je vse v redu ali ne. Prav tako si želimo, da bi bilo možno, da bi nas podobna aplikacija lahko opozorila na to, da bomo recimo čez eno uro morda doživeli kap".
Smo regija prihodnosti
Sara Božanić, sicer oblikovalka in direktorica Inštituta za transmedijski dizajn pravi, da je Pomurje regija prihodnosti in da je treba mlade zadržati in vrniti v regijo.
"Vsekakor smo regija prihodnosti, vendar moramo znati prepoznati naš potencial v kulturni dediščini, kmetijstvu, spodbujanju podjetništva. Mlade moramo pridobiti nazaj, saj bomo s tem ohranili našo prihodnost. Danes je vse postalo čista reakcija, pritisnemo 'lajk' na Facebooku in več ne razmišljamo o tem. Vse več je pomanjkanja emocij. S pomočjo lokalnih fondov, ki se že pojavljajo v svetu, moramo privabiti investitorje, ki prepoznavajo najboljše podjetniške ideje v regiji in tako mladim dajo investicijski kapital in jim pomagajo pri realizaciji".
V Evropi 43 odstotkov ljudi nima digitalne kompetence
O digitalizaciji je govorila tudi Simona Šarotar Žižek, izredna profesorica na EPF UM in strokovnjakinja za strateško načrtovanje in management. Opaziti je bilo nekaj pomislekov.
"Ključen atribut razvoja je človeški faktor, to smo mi, ljudje. In kakšen vpliv bo imela digitalizacija na nas kot ljudi, na nas kot zaposlene? Kaj bo prinašalo to dejstvo, da se staramo kot družba, da ne vemo sodelovati med generacijami, da regija ne ve privabljati talentov, niti jih zadržati? Zagotovo bi v tem trenutku morali takoj spremeniti izobraževalni sistem, kajti raziskave kažejo, da v Evropi kar 43 odstotkov ljudi nima digitalne kompetence, da jo moramo že v šoli razvijati, da jo morajo tudi vsi delodajalci razvijati pri svojih zaposlenih in da mora aktivno politiko vršiti tudi zavod za zaposlovanje".
Boriti se je treba za skupen cilj
Matej Čer je pionir na področjih električne mobilnosti in delitvene ekonomije v Sloveniji, ki meni, da se moramo združevati v ekipo, v celoto, saj bomo tako lažje dosegli velike stvari.
"Ključ prihodnosti je hitrost učenja in sodelovanja, zato ker stvari tako hitro napredujejo, da če se tu dobro ne povežeš in ne sodeluješ, vprašanje kaj bo. Za primer lahko vzamemo eno NBA ekipo ali pa slovensko ekipo v košarki. Ni vprašanje kdo je, od kod je in kakšen je, ampak treba se je boriti za skupen cilj. Tudi najboljši košarkaši bodo prišli igrat za Slovenijo, če bodo tukaj imeli pogoje za treniranje in tudi dobro vzdušje. Če mi v Prekmurju ustvarimo dobro vzdušje in pogoje za trenirati, se bodo tudi talenti vrnili, prišli sem in pomagaili skreirati to novo zgodbo".
