Policijska statistika za lansko leto beleži največ družinskega nasilja v Pomurju
Statistični podatki, ki jih vsako leto pripravi slovenska policija, razkrivajo problem nasilja v Pomurju. V vzhodnem delu Slovenije je največje število kaznivih dejanj zoper življenje in telo. Četudi njihovo število v zadnjih letih upada, je pomurska regija na tretjem mestu v slovenskem povprečju. Murskosoboška policijska uprava pa je na samem vrhu tako po številu kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke kot po številu prekrškov z znaki nasilja v družini.
Pomurski policisti obravnavajo vse več nasilja
Pri kaznivih dejanjih zoper življenje in telo, kamor sodijo tudi tista najhujša, umori, uboji, povzročitev hude poškodbe, pa se je, ko so naredili presek teh dejanj na 100.000 prebivalcev, pokazalo, da od povprečja odstopa predvsem vzhodni del Slovenije. Največ kaznih dejanj zoper življenja in telo se je zgodilo v PU Maribor (113 primerov), takoj za štajersko prestolnico se s tovrstnimi težavami soočamo v Pomurju (97 primerov).
V Pomurju največ nasilja v družinah
Murskosoboška policijska uprava vodi po številu kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke kot po številu prekrškov z znaki nasilja v družini. V lanskem letu je bilo na 100.000 prebivalcev največ tovrstnih obravnavanih primerov v PU Murska Sobota, in sicer 431 primerov. V slovenskem povprečju sledi PU Ljubljana, s 408 primeri in PU Kranj, kjer je bilo obravnavanih 400 primerov.
Ljudje so oropani dostojanstva
Socialna delavka Darja Mohorko, ki na Centru za socialno delo Murska Sobota izvaja svetovalno pomoč posameznikom in družini, išče odgovor na vprašanje, zakaj toliko kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke prav v Pomurju, v sovpadanju teh podatkov s podatki o (najvišji) stopnji brezposelnosti v tej regiji.
"Socialno-ekonomski status ljudi, za katerega so v Pomurju značilne rast stopnje tveganja revščine in resne materialne prikrajšanosti, je izredno pomemben dejavnik tveganja za porast stresne simptomatike in razvoj duševnih motenj. Ljudje imajo občutek brezizhodnosti in so oropani dostojanstva," izpostavlja Mohorkova.
Manj socialna država – več nasilja
Stiska se kaže v vedenjskih in čustvenih težavah, osamljenosti, odrinjenosti na rob skupnosti, deložacijah, zasvojenosti z različnimi psihoaktivnimi snovmi in alkoholom. Darja Mohorko opisuje, da so zadrega, stigma, sramota dejavniki, ki prispevajo k ločevanju ljudi od potencialnih virov podpore in jih odrežejo od skupnosti, ki bi jih sicer lahko podprla pri razvijanju drugačnega spoprijemanja s temi problemi.
Da bi posamezniku v stiski pomagali, je potrebno sodelovanje med institucijami, društvi, prostovoljci, dobrodelnimi organizacijami, skupinami za samopomoč oziroma mreženje javnega, zasebnega ter nevladnega sektorja. "Vsekakor pa je treba ustvariti pogoje, da ljudje realizirajo svojo pravico do dela," zaključi Mohorkova.
Kaj nam povedo te številke? Je na vzhodu Slovenije res več nasilja?
"Če izhajamo iz statističnih podatkov, bi temu mogli potrditi. Če vsebinsko pogledamo, kaj se dogaja na splošno skozi leto, ali preko nekih izkušenj, ki jih imamo tudi iz drugih delov države, je splošna percepcija, vsaj policijska, da se v vzhodnem delu države zadeve rešujejo bolj z neko obliko nasilja, tudi fizično," meni Robert Munda, vodja kriminalistov na mariborski policijski upravi.
Družinsko nasilje je bilo včasih prikrito
Zdi se, da je nasilnih kaznivih dejanj zmeraj več. Ali k temu pripomore dejstvo, da smo do nasilja manj tolerantni ali pa tudi dejstvo, da so družinske tragedije prej bile javnosti bolj skrite? Munda se popolnoma strinja s tem, da bi morali že preteklih letih na področju družinskega nasilja nujno nekaj narediti.
