Kmetje na ulicah opozarjajo, da nizke odkupne cene ne pokrivajo stroškov pridelave.
V Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu in na Ptuju se je ob 10. uri začel shod slovenskih kmetov. Na njem bodo opozorili na vse večje težave v kmetijstvu, predvsem na vse nižje odkupne cene proizvodov. Shod pripravlja Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenija v sodelovanju z drugimi kmečkimi organizacijami.
Na protestnem shodu v Murski Soboti so spregovorili podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije in predsednik komisije za prodajo slovenske pšenice v slovenski žitni verigi Franc Kučan, direktor Kmetijske zadruge Radgona Danilo Rihtarič, vodja skupine za mlade kmete in kmetijsko politiko pri Združenju slovenske podeželske mladine Simon Černel, predsednik območne enote Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota Marjan Perša, predstavnik kmetov madžarske narodne skupnosti Vegy Gyula ter predstavnik gozdarjev Branko Žurman.
Kmetje zahtevajo večji nadzor
Predstavniki kmetov in nevladnih organizacij zahtevajo predvsem enakopravnejši položaj kmetov napram trgovcev. Slednji z visokimi maržami in izsiljevanjem kmete stiskajo v položaj, v katerem ti le stežka pokrivajo stroške pridelave. Kmetje zahtevajo tudi večji nadzor nad uvozom kmetijskih izdelkov, predvsem sledljivost izvora izdelkov. Mnogi izdelki, ki nosijo razne oznake, kot so "slovenski izdelek" in podobno, niso pridelani v Sloveniji, temveč tu le predelani. S težavami se soočajo tudi gozdarji. Branko Žurman je izpostavil tudi birokratizacijo njihovega dela, predvsem težav s prevoznicami, česar v sosednjih državah ne poznajo. Gozdarji tam so tako nelojalna konkurenca slovenskim gozdarjem. Izpostavil je tudi težave povezane z lesarsko industrijo. Vse prepogost je namreč pojav, ko Avstrijci pri nas kupujejo les, ga doma predelajo ter nato predelanega prodajajo nazaj v Slovenijo.
Židan: Pomembna je osveščenost
Shoda kmetov v Murski Soboti se je udeležil tudi kmetijski minister Dejan Židan. Izpostavil je težavo nezavedanja pomembnosti kupovanja domačih izdelkov pri potrošnikih. Na ministrstvu zato aktivno delajo na osveščanju potrošnikov.
Če bi en mesec kupovali samo slovenske proizvode, krize v Sloveniji več ne bi bilo.
Dotaknil se je tudi odkupnih cen pridelkov. Kot primer je izpostavil najbolj prodajano mleko v Sloveniji, za katerega je odkupna cena v zadnjem letu padla za 20 odstotkov, medtem ko so cene na prodajnih policah celo zrasle za en odstotek. V tem primeru je eden glavnih krivcev takoimenovana ruska kriza oziroma povratne sankcije, ki jih je Rusija uvedla zoper pridelke iz Evropske unije. Ker evropski pridelovalci mleka na ruski trg več ne morejo prodajati mleka, prihaja do presežkov na trgu in posledičnega padca odkupnih cen. To težavo sicer rešujejo z interventno ceno, a to ne določa minister, temveč Evropska komisija, je še pojasnil Židan.
Židana čudi, da shodov ni bilo že prej
Dejan Židan je ob tem izrazil tudi začudenje, da so se kmetje za organiziranje protestnih shodov odločili tako pozno. V tujini kmetje protestne shode zaradi podobnih težav pripravljajo že dalj časa, obenem pa ti shodi niso vedno tako mirni, kot je to bilo v današnjem primeru. Kot primer je navedel francoske kmete, ki so zaradi uvoza poceni sira celo zaprli ceste in državne meje.
Kmetje globoko pod minimalno plačo
Medtem ko sindikati zahtevajo dvig minimalne plače, saj delavci z obstoječo ne morejo več preživeti, pa kmetje kot primarni proizvajalci hrane trenutno dosegajo cene, ki so globoko pod minimalno plačo.
»Pridelovalcem zelenjave se je namreč letošnja minimalna plača znižala za 40 odstotkov, pridelovalcem mleka pa za 30 odstotkov. Od tega ne morejo preživeti. Slovenski kmet glede na naravne danosti ne more konkurirati globalnim cenam in trgu,« pravijo organizatorji shoda.