Simon Mikola

Nemrejo na takše cesete, kera je glavna povezava do Hodoša, delati krožišče zaradi desetih avtov dnevno s strani Puconec in Sebeborec. Naj na obeh straneh (Pucoski in Sebeborski) napravijo ležeče policaje, ka se mesečari zbidijo in do vidli STOP znak.

Izjava, da mladi gnes slabše živejo, kak njihove starše, pa je rejsan izven konteksta. Ka so idna v slüjžbe hodile, pa gda so domau prišli, so šli še doma na kmetiji delat. Dopuste so mele, ka so doma delale, nej pa kak gnejšnja mladijna, ka na morej ide. Kučo so delale, ka so si od ust fkraj trgale, pa zijdale do 15 lejt. Gnes den pa če v 3 letih ne napravijo kuče, je somo đaukanje, kak je vse slabo.

Zanimivo, kelko plastike in vsega je zgorelo, pa je fejst nizka obremenjenost s delci PM10. Gda se pa na drva küjre v zijme, pa je takša propaganda za onesnaženost in delce PM10, kak če bi prišlo do kemičnoga napada, še telko ka sirejna ne tuli na gasiskon dome. Resno za razmislite. Zgorij par ton plastike in stupenih kemikalij, pa je vse ok., pozijme pa rdejče alarm zarade kürjenja z drvami.

Zanimijvo, vsi vijdijo, ka majo kmetje drage traktore in mehanizacijo. Nišče pa ne vijde, ka so v večijni primerov na leasing. Če je traktor vrejden 100.000 € ali pa več, ga kmet nüca, ka z njim "slüjže krü", nej pa kek nekše preseratore, ka majo za iste pejneze vrejdne avtoje, pa je nišče ne obsoja, gda se pederejrajo po ceste. Nej san pa zasledüo podatka, ka bi kakše poslanec ali direktor küjpo kmetijo in traktore, če se tak fejst lejko zaslüjže v kmetijstve. Pa še eno dejstvo, keroga večijna lidij ne vijde. Gda so eni na morje, je kmet na njive ali pa v štale.

Tau, ka se gnes dogaja, je čijste pohlep. Še malo, pa do na pošte in bankaj pekle hamburgere. Dosta prispejvle k tome država, ka tau pistij. Naj bi napravili rejd in ferme, kere so pohlepne, ka bi delale še neka, ka je nej njihova glavna dejavnost, rejdno obdavčile. Tak bi naj Pošto dodatno obdavčili za dejavnost trgovine, ali pa Banke, kere še odavlejko zavarovanja namesto bančnih produktov. Pa tüde ostale ferme, kere so pohlepne.

Se strinjan s poštaše, ka so enostavno preobremenjene in bi že mogle delati vse drüjgo, paulek pa še pošto nositi. Kar pa se tijče same Pošte, pa lejko poven, ka je tau še ferma , kera živej v obdobji socializma. Vsake keri ide na glavno pošto v MS, tau lejko doživej. Dogaja se, ka lidgej stojijo vrsti skoraj do vrat, delata pa dva šaltera, Na ostalih šalterih pa še dva uslužbenca, keriva mrtvoladno nekše papejre urejata, trigej pa se še špancejrajo med šaltere.

Tisti ka se je zaleto v hišo, je meu vsaj tehnično brezhiben avto, pa veljaven vozniški izpit in registrejrane avto, kar pomeni, ka de škodo oškodovance pokrijla zavarovalnica.

Avtorju članka bi predlago, ka se malo bole poučij o zadevaj kerih pijše. Možnarja na karbid nega. Možnar je naprava za pokanje, kjer se uporablja črni smodnik in nej karbid. Karbid pa se uporablja za pokanje s pomočjo raznih posod, ker deluje na osnovi plina acetilena (C2H2), keri se sprošča iz kalcijevega karbida (CaC2) ob dodatku vode. Za uporabo karbida nega zakonskih omejitev, za uporabo možnarja pa moreš meti posebno dovoljenje za njegovo posest in nabavno dovoljenje za nabavo črnega smodnika.

Nej je problem kakovost zraka, problem je, ka dosta lidij küjre na drva. Problem pa se pojave, ker pri lesu ni trošarine kak pri kurilnem olju ali pa elektriki. Država premalo skasejra, in trbej na nekši način pa nove davek iznajte. Najležej je tak, ka se dela propaganda za onesnažene zrak, in hitro de se za vse lastnike hiš, keri küjrijo na drva najšo nekši ekološki davek, in zrak več nede onesnažene. Pred 30 leti se je küjrilo s premogom, kurilnim oljem, eni so küjrile še plastiko, pa nej bilau omenjanja onesnaženoste zraka, ker se pri vseh teh energentih država dobro obogatijla.

Pošta je na žalost ostala v obdobju 80. let prejšnjega stoletja. Ko prideš na glavno pošto, lahko vidiš, da so oni še v socializmu. Na celotni pošti, ki ima dosti šalterjev dela ena sama uslužbenka, ostale pa se počasi špancirajo in sedijo za okencem, kjer imajo napis stopite k sosednjemu okencu. Kar pa se tiče cen njihovih storitev, pa katastrofa. Plačilo položnice z zneskom nad 1.000 € je več kot 5 € provizija, kar nima nobena banka. Hkrati se želijo iti zaupanja vredno finančno podjetje (Poštna banka), ambient pri njih pa je, kot bi prišel v samopostrežno trgovino. S takšnim pristopom bi že davno bankrotejrale, če nebi bilij državna firma.