V Združenju za otroško in mladostniško psihiatrijo so opozorili, da so otroški in mladostniški psihiatri v času epidemije beležili manj novih primerov, a so tisti, ki so prišli do njih, bili težji in so v veliko primerih tudi dlje časa trajali.

Centri za socialno delo so med instituciji, ki so v času epidemije delovale okrnjeno, zato je vprašanje, če so bili zaznani in pravilno usmerjeni vsi otroci in mladostniki, ki so potrebovali pomoč psihiatra, pravijo.

Zato je trenutno težko oceniti, koliko otrok in mladostnikov je preživelo hujšo stisko ali zbolelo za duševno motnjo v času epidemije, in še težje, ali bi zboleli, četudi epidemije ne bi bilo. Nekatere duševne motnje, kot sta npr. posttravmatska stresna motnja in depresija nastanejo po stresnem in izčrpavajočem obdobju, zato v združenju pričakujejo, da bodo te duševne motnje odkrivali šele po epidemiji, piše STA.

Otroci, stari do desetega leta starosti, ki so bili pred epidemijo brez večjih duševnih stisk in motenj, iz funkcionalnih družin s povprečnim socialekonomskim statusom, so se na epidemijo v veliki meri odzvali v sozvočju s svojimi starši
V kolikor so starši ohranili mirnost, nudili otrokom razlago za položaj, primerno njihovim letom, otroci večjih težav niso imeli.

Povečanje samomorilnih razmišljanj

Mladostnikom iz te skupine je bilo težje, saj mladostništvo s seboj prinaša kup izzivov in nalog, ki jih morajo mladostniki doživeti in reševati v skupini vrstnikov. A večinoma se ti otroci in mladostniki vračajo v normalen vsakdan brez večjih posledic.

"Otroci in mladostniki iz disfunkcionalnih družin, pa so bili v težjem položaju. Tisti, ki so bili že pred epidemijo deležni pomoči CSD ali bili nameščeni v krizne centre, mladinske domove, vzgojne zavode in zavode za otroke s posebnimi potrebami, so to pomoč vsaj deloma izgubili oz. se je izvajala drugače kot pred epidemijo," še piše STA.

Ob tem dodajajo, da je skrb vzbujajoče opažanje psihiatrov, ki so ocenili, da je z vračanjem v šolo prišlo do porasta samopoškodovalnega vedenja in samomorilnih razmišljanj. Do tega ni prišlo le pri otrocih in mladostnikih, ki v času šolanja na daljavo niso dovolj delali za šolo, temveč tudi pri povprečno prizadevnih, ki jim šola predstavlja preprosto prevelik stres.

Komentarji (12)

aquab (ni preverjeno)

Si predstavljate nekoga ki je vajen biti v družbi večino časa, nato pa je kar naenkrat izoliran od vseh, potek šolanja je še bolj težaven za nekatere to z tem virusom se vleče že nekaj časa. Vem kako izgleda depresija, stiska na srečo se kar vredu spopadam z njo a kaj bo s tistimi ki jo bodo izkusili prvič, 95% da o tem ne bodo govorili okoli ali to kazali na zunaj ker napade ko si sam. (najbolj neprijetna izkušnja ko te začnejo dušiti lastne misli) ker ne najdejo izhoda. Opazujte svoje otroke, ne silite vanje, predlagajte pogovor... Največji znak stiske je pogostejše umikanje v samoto ni pa nujno.

čarni vrag (ni preverjeno)

a si ti vedno tak fuknjeni
ali samo takrat ko ti pride strićek
iz Varaždina na obisk
in ti zvečer po risanki vtakne v usteca BANANO

In reply to by aquab (ni preverjeno)

tuncika

Psihiatre in psihologe je potrebno po šolah ukiniti in jih vrniti v zdravstvene ustanove, saj s svojimi znanji (ideologijo in agendami globalizacije) poneumljajo otroke, starše in družino. Več pozornosti in denarja je zato potrebno nameniti družinam, predvsem pa staršem, ki vzgajajo otroke po ZKP (zdravi kmečki pameti).

Hmmmmmm (ni preverjeno)

Ka te pa te psihologi po šolaj motijo? A ker dejansko davlejo nasvete glede vzgoje, šteri temeljijo na znanosti in raziskavaj in nej na ZKPji?

In reply to by tuncika

——— (ni preverjeno)

Znanost in raziskovanje ja, zato pa ide vse v kurac, v moji mladosti tega ni bilo pa je cist vrede, zdaj bi pa vsi tej psihologi radi pametni bilij in nekaj svetovali. Ka do svetovali ce pa nemajo dece, to je isto kak zupnike...pametni kak 100 bogof samo ka €€€€ idejo

In reply to by Hmmmmmm (ni preverjeno)

sobotainf (ni preverjeno)

odvisno eni ti pomagajo druge pa so samo za € vsej pa nemres metati v isti kos eni se za določeni poklic odločijo ka si to želijo druge pa pritegnejo plače to je pri vsakon poklice žal.

In reply to by ——— (ni preverjeno)

Ja (ni preverjeno)

bole pametni lidje verjetneje spadnejo v depresijo al pa anksioznost, menje pametni pa ne ker pač ne razmišljajo o takšnih stvareh

In reply to by Hmmmmmm (ni preverjeno)

asess (ni preverjeno)

kaj pa ce so samo prevec brali vecer, ali vestnik, ali celo rezimsko rtv.

čarni vrag (ni preverjeno)

Psihiatra ste nujno potrebni vi, ki pišete te neumnosti. Še žal vam bo, bedaki.

df (ni preverjeno)

Realni DF najbole pa tij.

In reply to by čarni vrag (ni preverjeno)

čarni vrag (ni preverjeno)

a si ti vedno tak fuknjeni
ali samo takrat ko ti pride strićek
iz Varaždina na obisk
in ti zvečer po risanki vtakne v usteca BANANO

In reply to by df (ni preverjeno)

čarni vrag (ni preverjeno)

Ne nisen vedno tak fuknjeni
sem pa samo takrat ko mi pride strićek
iz Varaždina na obisk
in mi zvečer po risanki vtakne v usteca BANANooooooooooo

In reply to by čarni vrag (ni preverjeno)

Starejše novice