Rominja Mladenka Šarkezi je odkrito spregovorila o razmerah v romskih skupnostih, diskriminaciji in svoji življenjski poti.
Pomurje skriva številne navdihujoče zgodbe, med njimi tudi zgodbo Mladenke Šarkezi, ki prihaja iz romske skupnosti in danes nadaljuje svojo pot na podiplomskem študiju na Teološki fakulteti. Ob tem si prizadeva postati prva romska psihoterapevtka v Sloveniji.
V pogovoru je spregovorila o svojem otroštvu, pogumu, osebni rasti ter delu z romskimi ženskami in širši skupnosti.
Otroštvo brez občutka diskriminacije
Čeprav njena življenjska pot ni bila enostavna, svoje otroštvo opisuje kot lepo.
»Moje otroštvo je bilo zelo lepo, kajti bila sem deležna vseh veščin, katere otrok potrebuje za normalni razvoj, od socialnih veščin do ljubezni, do vsega,« je povedala.
Poudarila je, da je prav ta temelj pomembno vplival na njeno nadaljnjo pot. Svojo pot je začela že zelo mlada, ko je pri 18 letih izdala pesniško zbirko. »V bistvu je to kar precej poguma, ko poiščeš svojo lastno identiteto.«
Dodala je, da se mora posameznik najprej soočiti sam s seboj, šele nato lahko stopi v javnost in samozavestno nadaljuje svojo pot.
Opolnomočenje romskih žensk kot poslanstvo
Danes svoje izkušnje prenaša na druge, predvsem romske ženske. Ob tem je poudarila, da imajo ženske širšo vlogo kot le tradicionalno, ter da je njen cilj njihovo opolnomočenje in napredek.
Po njenih besedah se razmere v Prekmurju izboljšujejo. »Dekleta postajajo v kasnejših letih matere, tudi prioriteta jim je izobrazba,« je povedala.
Dodala je, da se zmanjšuje tudi število rojstev in da se vedno več žensk odloča za zaposlitev ter drugačno življenjsko pot.
Soočenje z diskriminacijo
Diskriminacijo vidi kot eno ključnih ovir, a hkrati poudarja pomen notranje moči:
»Zelo pomembno je, da takrat dvigneš glavo in si rečeš sam sebi: Ne, vreden sem, močen sem, grem naprej.«
Po njenem mnenju prav takšna naravnanost pomaga rušiti stereotipe.
Biti človek kot umetnost
Na vprašanje o tem, zakaj je biti človek umetnost, je odgovorila: »Človek je sam po sebi sakralno bitje.«
Poudarila je, da vsak posameznik nosi svojo kulturo, energijo in odgovornost ter da je svoboda izražanja bistveni del človeškega obstoja.
