Pri obnovi župnijske cerkve so delavci naleteli na pozabljene plemiške grobove.
Občina Beltinci bo leta 2019 prizorišče osrednjega praznovanja ob 100. obletnici priključitve Prekmurja k matični državi. Ob tej priložnosti bo murskosoboška škofija pripravila tudi prireditev v beltinski cerkvi svetega Ladislava. Obnovitvena dela so pričeli že pred nekaj meseci, med deli pa so naleteli na pomembno odkritje.
Našli dobro ohranjeno otroško krsto
Pri obnovi beltinske cerkve so gradbinci med drugim našli otroški grob v prižnici ter dva otroška grobova pri prehodu v novo cerkev. Poleg otroških, so našli še tri odrasle grobove v prezbiterju. Kripte so bile zgrajene iz opeke, prekrite z enostavnim banjastim svodom. Pri odkritju so našli zelo dobro ohranjeno otroško hrastovo krsto.
Szepessyju odkritje ni dalu miru
Pokop v cerkvah je takrat bil nekaj običajnega, a ni bil poceni, zato si ga ni mogel privoščiti kdorkoli. Domačin in poznavalec zgodovine Nikolaj Szepessy se je lotil raziskovanja po matičnih knjigah umrlih v škofijskem arhivu Maribor ter ob pomoči madžarskih arhivarjev iz Zalaegeszega. Ob tem je odkril, da so v treh odraslih grobovih v prezbiterju cerkve pokopani plemiči Emanuel Konstantin Ghyka von Desanfalva, žena Anastazija rojena Dadany de Gyülvesz, v tretjem grobu pa župnik in arhidiakon Adam Ivanoczy, 1756 - 1824. V otroških grobovih pa so pokopani Duka vin Kadar, ki je umrl star sedem let (vnuk Gyke), grof Joseph Emerich Stadion von Thanhausen, ki je bil star leteno leto in Emilie Gyka von Desanfalva, ob smrti stara ne polno leto.
Bili so različnih veroizpovedi
Vsi pokopani plemiči v beltinski cerkvi so izhajali iz različnih veroizpovedi, pri čemer podatki kažejo, da je bila plemiška družina Gyke pravoslavne vere, družina Sina grkokatoliške vere, a so bili kljub temu patroni ter bdeli nad beltinsko in turniško cerkvijo.
Pogreb v cerkvi za srebrnik
isti čas je pokop v cerkveni ladji stal en srebrni forint, pokop v preddverju cerkve pa 80 denarjev. V času obdobja baroka so pokope v cerkvah prepovedali, v njih so še samo lahko pokopavali cerkvene dostojanstvenike in plemiče, ki so imeli svoje grobnice v prizidanih kapelah.
Ne gre za edine grobnice v cerkvah
Župnijska cerkev sv. Ladislava je eden najpomembnejših spomenikov arhitekturne gradnje iz poznega 19. stoletja v Prekmurju, pri čemer je stavba nastala že davnega leta 1742. Pod Marijino kapelo pa se nahaja družinska grobnica rodbine Zichy. Sicer pa je v srednjem veku bil pokop pokojnikov v cerkvah nekaj povsem običajnega. Na območju sedanje murskosoboške škofije je bilo kar nekaj grobnic v cerkvah, in sicer v Turnišču ter na Tišini. Pri obnovi župnijske cerkve sv. Janeza Krstnika v Ljutomeru je bila prav tako odkrita večja grobnica. Grofje Zichyji so ob prenovi beltinske cerkve, ki jo je vodil baron Max von Ferstel na severni strani prizidali stransko ladjo, na južni strani pa grobno kapelo Ave Marije, kjer so v kletnih prostorih pokopavali svoje svojce.
Avtor: J.Ž.
