Ob materinskem dnevu se spomnimo, koliko ljubezni, potrpežljivosti in moči premorejo mame. Njihove zgodbe so vredne spoštovanja. Objavljamo osem iskrenih zapisov pomurskih mam.
V vsakem kraju, v vsaki družini je nekdo, ki nesebično daje – mama. Pogosto ostaja v ozadju, včasih prezrta, a vedno nepogrešljiva.
Zato si zasluži poklon. Vsaka mama – mlada ali starejša, tista, ki še ziblje v naročju, in tista, ki je svojega otroka že pospremila v svet. Vse, ki vsak dan dajete srce, čas in energijo, da bi bil svet okoli vas lepši, varnejši in bolj ljubeč.
Ob letošnjem materinskem dnevu smo k besedi povabili osem mam iz Pomurja. Prosili smo jih, naj iskreno in iz svojih izkušenj dopolnijo misel: »Mama sem ...«
Preberite njihove zgodbe. Iskrene, tople in navdihujoče.
Urška Fartelj, mama in avtorica kulinaričnega bloga 220 stopinj poševno
Mama sem ...
»... je najboljša šola na svetu. Kaj vse te otroci naučijo in kakšne sposobnosti, občutke iz tebe potegnejo. Neprecenljivo.«
Polonca Gjörek, mama in umetniška vodja programa ZKTŠ Murska Sobota
Mama sem ...
»... čudoviti, edinstveni deklici, ki me že dobrih osem let vsak dan znova uči, da je ljubezen brezmejna. Biti mama je edinstveno darilo, katerega čar nikoli ne zbledi. Še več, vedno znova ga lahko občudujem, se predajam njegovi modrosti in smislu.
Ko postaneš mama, v svoje srce za vedno sprejmeš to bitje – edinstveno in samosvoje, tvoja ljubezen pa raste … in raste.
Želiš mu dati vse, varnost, dragoceni čas, nasvete, tudi materialne dobrine. In najpomembnejše, svobodo. Da ima priložnost razviti vse svoje potenciale, se nauči imeti rad sebe in druge ter živeti življenje, ki si ga izbere. In, čeprav je včasih težko, ga v tej svobodi podpreš.«
Maruša Kerec, mama, novinarka in radijska voditeljica, Val 202
Mama sem ...
»… šele dobro leto, pa sem že potrdila vse klišeje.
Ko imaš otroka, se zdi, da čas teče hitreje in da te neprestano vsaj malo skrbi. Zdaj bolj cenim čas za kavo, neprekinjen spanec in skuhano kosilo. Ja, neizmerna ljubezen se res lahko množi in raste. In joj, kako očitno, ampak priznam, da ni nič bolj pomembno od družine! In zdravja!
Mama sem, zato bolj cenim in razumem tudi svojo mami in vse ostale mame, kraljice!«
Sanja Zelko, mama in vodja projektov
Mama sem ...
»... in vsak dan je poln majhnih trenutkov, od katerih rasteta moji čudoviti hčerki - in z njima rastem tudi jaz. Od jutranjega petja v avtu na poti v šolo, raziskovanja narave na podeželju, šolskih in vrtčevskih dogodivščinah, večernega druženja pa vse do skupnega odkrivanja sveta.
Biti mama je zame največja avantura in veselje.«
Jasmina Muhič, mama in podjetnica
Mama sem ...
»... ker me je materinstvo naučilo ljubiti globlje, kot sem si kadarkoli sploh predstavljala. Brezpogojna ljubezen me je spremenila, oblikovala in napolnila z neizmerno močjo.
Sem več kot le starš – sem učiteljica, svetovalka, tolažnica in neomajna opora v vseh življenjskih obdobjih. Vloga mame se začne že pred rojstvom, ko s svojo toplino in ljubeznijo predstavljamo prvo varno zavetje za otroka. Po rojstvu pa s svojo potrpežljivostjo in skrbjo oblikujemo prvo objemanje sveta. Prve besede. Prvi koraki.
Sem njun prvi objem, ki daje toplino, glas, ki spodbuja, ter zadnji poljub pred spanjem, ki prinaša mir. Sem prva, ki sem ju naučila ljubezni, zaupanja in spoštovanja – seveda ob sodelovanju in podpori očeta. Že samo s pogledom prepoznam njuno žalost, ju ob tem znam tolažiti z objemom, zdraviti s poljubom in najti vedno pravo besedo, ko jo najbolj potrebujeta. S svojim zgledom poskušam oblikovati vrednote – kaj pomeni biti odgovoren in spoštljiv, s potrpežljivostjo spodbujam rast, učim ju potrpljenja, vztrajnosti in sočutja, sem varno zavetje v nevihti in tihi navijač v ozadju, verjamem vanju, tudi če kdaj sama podvomita o sebi. Sem tista, ki ponoči bdi ob postelji, ko je kateri bolan, in tista, ki se veseli vsakega njunega uspeha, ne glede na to, kako majhen je. V njunih očeh vidim ves svet.
Tudi ko bosta otroka odrasla, moja materinska ljubezen ne bo minila – ostala bom njun tihi vodnik, vedno pripravljena pomagati in stati ob strani. Zavedam se, da je moja vloga zanju neprecenljiva, ljubezen pa bo ostala za vse življenje.
Sem mama – srce družine in hkrati ženska, podjetnica, partnerica, hči, sestra, prijateljica – za vedno, z vsem srcem.«
Alma Merklin Brunec, mama
Mama sem …
»... in v tej vlogi se vsak dan znova iščem, učim in rastem. Sem utrujena, včasih zmedena, a hkrati močna, vztrajna in srčna. Vsak trenutek, ki ga preživim z njima - tudi tisti polni joka, nereda in neprespanih noči - me oblikuje, krepi in mi daje občutek, da sem točno tam, kjer moram biti.
Njuna brezpogojna ljubezen je moj kompas. Tudi ko podvomim vase, me onadva opomnita, da sem dovolj - z vsem, kar sem in česar (še) nisem. Sem zavetje, tolažba, dom. In čeprav včasih zmanjka časa zase, čeprav bi si želela več miru ali tišine, vem, da ta obdobja minejo. A spomini, drobni trenutki povezanosti, tisti mehki prstki v moji dlani, radovedni pogledi in brezskrbni otroški smeh … ti ostanejo za vedno.
Mama sem … in bolj kot kdajkoli prej vem, kaj pomeni ljubiti brezpogojno, z vsem srcem.«
Natalija Kreft, mama in predstavnica za odnose z javnostmi v Radenski
Mama sem ...
»... normalno, da sem konstantno utrujena in na treh lokacijah hkrati. A šele z vlogo mame sem spoznala, kaj pomeni biti utrujena in polna energije hkrati. Kaj pomeni brezpogojno ljubiti in upati, ko me ubijajo skrbi. In kakšno neprecenljivo vrednost ima droben objem, ki zvečer odžene vse tegobe dneva.
Kot mama si želim, da bi se vse mame sveta zavedale: da smo močnejše, kot si dovolimo verjeti in bolj ljubljene, kot si lahko predstavljamo!«
Doris Obal, mama
Mama sem ...
»Ko se rodi otrok, se z njim rodi mama. Bolj ali manj pripravljena na to vlogo, oborožena s teorijo, namerni, vizijo. Kakšen bo otrok in kakšna bo ona v vlogi življenja! A ta vloga nima stalnice in ne začrtane poti, niti smeri. Nosi te, premetava, obstaneš, kreneš dalje, se iščeš in preizkušaš meje same sebe.
Fizične so mačji kašelj. Tiste notranje, ko se vsakodnevno postaviš na oceno najstrožjemu sodniku, samemu sebi. Ali delam prav, ali zmorem, saj menda ne škodujem s preveč dobrega? Da nekaj delaš prav, vidiš po otroku, njegovi empatiji, vljudnosti, sanjavosti, pa tudi ihti, ki si jo dovoli kanalizirati skozi tebe. Kajti ti si mama.
Otrokova vez s svetom, njegove blage oči za vse krivice, nepopolnosti, za vsa tavanja … Mama naj bo topla, nežna, ljubeča. Vse drugo je svet sam po sebi. Kakor tudi grobe sodbe, ene mame do tiste druge, ki se s to vlogo spopada po svoje in včasih ne zmore in spet drugič zgreši in to, ko v dobri veri lovi prave smeri.
Naporno je. Zna biti. A z moje perspektive je vse ali skoraj vse na svetu bolj naporno, kot je biti mama. Ukvarjanje z lastnim otrokom, pogovori, ki iz leta v leto zorijo, spreminjajo obliko in okus, a so nekaj najplodnejšega kar v življenju lahko daš in prejmeš.
Biti mama je dar, biti dobra mama je izziv, biti najboljša mama pa je krona, ki nam jo iz dneva v dan nadevajo najpopolnejša bitja kar jih bo v tem življenju uzrlo naše materinsko oko. Nosimo jo s ponosom! Marlina mama. Doris potem.«
