Novo krožišče v svoji dokončni podobi središče Murske Sobote krasi že slab mesec dni.
Novico o vzpostavitvi nove prometne ureditve so občani sicer sprva sprejeli s precejšnjo mero skepticizma – nekateri tudi zgražanja.
Mnogi so opozarjali, da središče mesta ni primerno za izgradnjo krožnega prometa ter da naj bi bilo to v nasprotju z mestnim duhom in obstoječo soboško veduto. Toda kot priča slikovno gradivo, je krožišče na tej lokaciji stalo že v preteklosti.
Krožišče že pred desetletji
Če si ogledamo podobo mestnega središča v preteklosti, denimo na priloženi fotografiji, ugotovimo, da je krožni promet tukaj veljal že davnega leta 1941.
Mesto Murska Sobota se je namreč v 20. in 30. letih minulega stoletja ločilo od ravninskih vasi in se prelevilo v gospodarsko, upravno in izobraževalno središče Prekmurja, obenem pa so se razvili tudi pogoji za industrijo in začetki urbanizma.
Mestni trg kot glavno zbirališče prebivalcev
Kot je razvidno iz razpoložljivih virov, je prvi urbanistični načrt mesta je začel nastajati v 1930-ih, ko se je v samem središču uredil prvi mestni trg, ki je postal glavno zbirališče prebivalstva.
Na presečišču ulice Štefana Kovača in Slovenske ulice pa je nastalo mestno križišče, ki je, kot kaže, na neki točki v preteklosti prevzelo tudi obliko krožišča.