Krajani Bučečovec so besni, ker želi lokalni gradbenik v bližini njihove vasi postaviti asfaltno bazo. Ker so bili v preteklosti že izigrani, bodo zdaj ustanovili civilno iniciativo in naredili vse, da asfaltne baze pri njih ne bo.
V petek je v vaško gasilskem domu v Bučečovcih potekal zbor krajanov, na katerem je bilo napeto ozračje. Krajani so od podjetnika Branka Weindorferja, lastnika podjetja GMW, gradbeništvo, mehanizacija Weindorfer, ki želi postaviti asfaltno bazo, zahtevali odgovore. Med drugim jih skrbi močan smrad, ki nastaja pri pripravi asfalta pa tudi povečan promet tovornjakov.
“Druge vasi dobivajo vedno nove in moderne športne objekte, medtem ko vaščani Bučečovec dobivamo objekte za drek in smrad,” je v imenu 240 krajanov bil oster Anton Šijanec.
Krajani asfaltni bazi nasprotujejo, saj so bili že večkrat izigrani. Spomnimo, da bi bioplinarna, ki stoji v njihovi neposredni bližini zaradi svoje velikosti potrebovala okoljevarstveno dovoljenje, a je investitor namesto ene velike postavil več manjših bioplinarn. Mimo vasi pelje tudi avtocesta, na drugi strani pa stoji še perutninska farma.
Weindorfer razume nezaupljivost krajanov, a zagotavlja, da »je asfaltna baza od vseh treh stvari, ki so v vasi najmanj škodljiva zdravju”. Obratovala naj bi samo osem do devet mesecev na leto in le nekaj ur na dan.
Okrog baze bodo postavili panele in visok nasip, da bi omejili smrad, prav tako pa bo vsak tovornjak, ki bo zapuščal bazo pokrit s ponjavo, zagotavlja Weindorfer. Letna proizvodnja asfalta naj bi bila okrog 30.000 ton oziroma okrog 160 ton dnevno. Tudi skrb krajanov glede povečanega števila tovornjakov je po mnenju Weindorferja odveč, saj bodo ti vozili po avtocesti, ki je od njihove parcele oddaljena le dvesto metrov.
Krajanov številke ne zanimajo, ampak jih zanima, kaj se bo dogajalo z njihovo vasjo. Zaradi preteklih izkušenj so nezaupljivi, svoje nestrinjanje s postavitvijo asfaltne baze bodo zato izrazili tudi s podpisovanjem peticije, prepričani so namreč, da je podjetje predstavilo le podatke, ki odgovarjajo njim in ne vaščanom.
Šijanec meni, da bi pri tako pomembni zadevi morali biti prisotni tudi krajani sosednjih vasi. Sami bodo ustanovili civilno iniciativo in se borili, da asfaltne baze pri njih ne bo.
Vroče ozračje v dvorani je miril Branko Belec, župan občine Križevci. Belec pravi, da občina ni vedela za gradnjo, vse dokler ni prejela gradbenega dovoljenja za katerega je zaprosilo podjetje. Po zagotovilih Belca gradnje asfaltne baze ne bo, dokler občina ne bo prejela vseh potrebnih dovoljenj.
“Stvari se zapletajo, še vedno se pogovarjamo tako s podjetjem kot tudi z vaščani. Kako in kaj se bo zgodilo pa bomo videli v naslednjih dneh oziroma tednih,” pravi Belec in dodaja, da je na strani krajanov.
Weindorfer sicer želi postaviti mobilno asfaltno bazo, a krajanov to ne omehča in mu ne verjamejo, saj praksa kaže, da številne mobilne asfaltne baze na lokaciji ostanejo dolga leta. Bojijo se, da se bo ponovila zgodba z bioplinarno.
Weindorfer krajanom zagotavlja, da jim ne prodaja mačka v žaklju in jim pojasni, da njihovo podjetje želi konkurirati drugim, vendar je brez lastnega asfalta to težko.
“Pridelani asfalt bomo uporabljali le za lastne potrebe,” še zagotovi.
Sicer pa so do gradnje asfaltne baze kritični tudi okoljevarstveniki. Karel Lipič iz Zveze ekoloških gibanj Slovenije nam je pojasnil, da med kemičnimi procesi pri pripravi asfalta nastaja močan smrad, ki predstavlja ogromno obremenitev okolice baze.
"Vse, kar je oddaljeno manj kot 300 do 500 metrov od asfaltne baze je zelo problematično", pove Lipič.
Slovenska zakonodaja na tem področju je zelo pomanjkljiva, še dodaja, zato podjetja to vedno pogosteje izkoriščajo.
Po koncu zbora krajanov je bilo jasno, da si sicer oboji želijo dobrih odnosov, a bodo vztrajali pri svojem. Weindorfer bo pridobil vsa dovoljenja in začel s postavitvijo asfaltne baze, krajani pa bodo naredili vse, da mu bodo to preprečili.
Anja Vučkič, Marko Karoli
Članek je nastal v sodelovanju z uredništvom časnika Delo.
