V kraju Sotina na Goričkem smo opazili živali, ki so bile v teh krajih že iztrebljene.
Med sprehajanjem smo na Goričkem, natančneje v Sotini, opazili skupino bobrov, ki jih sicer v njihovem naravnem habitatu vidimo le redko.
Ste vedeli?
Bober je bil v 18. stoletju iz naših krajev iztrebljen zaradi prekomernega lova zaradi kože, mesa in bobrovine. Njegov kožuh so uporabljali za izdelavo klobučevine. Ker gre za vodno žival, so njegovo meso uporabljali v času posta.
Posamezni bobri so se ohranili le ponekod v srednji in severni Evropi. V 90. letih so bobre iz Bavarske ponovno naselili na Hrvaškem, od koder so se razširili tudi nazaj v Slovenijo in jih danes najdemo ob reki Muri, Dravi, Savi in Krki s pritoki.
Na Goričkem je bila njegova prisotnost potrjena v reki Ledavi in potoku Lukaj, piše na spletni strani Krajinskega parka Goričko.
Pod vodo lahko bober zdrži kar 15 minut
Bober je največji glodavec v Evropi in za kapibaro iz Južne Amerike, drugi največji na svetu. Je sesalec in predstavnik redu glodavcev, v dolžino pa meri od 75 do 100 centimetrov, še dodatnih 30 do 40 centimetrov pa meri njegov rep.
V povprečju tehta okoli 20 kilogramov.
Bober je izjemno dober potapljač, pod vodo namreč zdrži tudi do 15 minut.
S čim se bober prehranjuje?
Ta žival je izključni rastlinojed. Poleti se prehranjuje s kopenskimi zelišči, kot so dresen, kislice, perunike, trst ter koruza ali vodnimi rastlinami, kot je blatnik, je zapisano na strani Krajinskega parka Goričko.
Pozimi se hrani z lubjem in poganjki dreves ter njihovim listjem, ki si ga poleti zavleče v bližino vhoda v bobrišče.
Hranjenje pod vodo mu omogočajo posebne prilagoditve. Posebna opna na očeh mu omogoča gledanje pod vodo, nosnice in sluhovode lahko pod vodo zapre, z dlako prekrite ustnice pa zapre tik za zobmi.
V manj kot eni uri podre drevo s premerom 15 centimetrov
Bober lahko podre drevesa, ki v premeru merijo do 70 centimetrov, drevo s premerom 15 centimetrov pa podre v manj kot eni uri.
V Sloveniji je bober zavarovan. Na nekaterih območjih Natura 2000 se ga tudi aktivno varuje. Tudi reka Mura je ena od teh območij.
Kmalu po objavi prispevka so nas bralci opozorili, da bi lahko šlo tudi za nutrije ali bobrovke, ki so v Sloveniji invazivna vrsta.
Presodite sami.