Toča povzroča veliko škode predvsem kmetom. Ti pa seveda niso edini, ki čutijo posledice neurij. Praksa, kot jo poznajo naši severni sosedje, kjer kmetje sami financirajo obrambo pred točo, ne pride v poštev.
Poročali smo o tem, da naj bi država v času epidemije koronavirusa pozabila na letalsko obrambo pred točo. Vedno znova pa je govora tudi o financiranju.
"Pri nas je to zelo slabo financirano, že te štiri mesece težko pokrivamo, ampak nekako društvo še lahko pokriva osnovne stroške. Čeprav pri tem financiranju ni nobene dodane vrednosti. Piloti ogromno svojega znanja in časa dajejo tej družbi, da varujejo premoženje ljudi, države, občin," je opozoril prvi mož obrambe pred točo Darko Kralj.
Država ni pozabila na letalsko obrambo
Vseeno pa se zdi, da Pomurje ne bo ostalo brez obrambe pred točo. Pogovori namreč že potekajo, so se pa ti nekoliko zavlekli.
"Država ni pozabila na to zadevo. Je pa res, da so se pogovori začeli nekoliko kasneje in ne novembra, temveč januarja oziroma februarja. Te dni sem bil ponovno na pogovorih v Ljubljani in smo debatirali tudi o tej temi. Procesi tečejo, vse vpletene strani pa morajo pripraviti svoja soglasja, saj smo v času, ko je potrebno obnoviti dovoljenja," nam je povedal predstavnik pomurskih kmetov Franc Küčan.
Na vprašanje, ali bi lahko slovenski kmetje šli po poti severnih sosedov, kjer kmetje sami financirajo zaščito pred točo, nam je odgovoril, da to za zdaj zagotovo ni možno.
"Slovenski kmetje tega zagotovo ne bi financirali. Najprej zato, ker nismo enotni, kot drugo pa zato, ker to ni majhen strošek. Prav tako je to še en dokaz, da smo daleč za Avstrijci. Tam se kmetje zavedajo, da je njihova skrb kako zavarovati pridelek. Pri nas pa se čaka, da bo nekdo tretji poskrbel za pridelek," pravi Küčan.
Ob tem dodaja, da je trenutno financiranje v Sloveniji, po njegovem mnenju, dobro urejeno in spomni, da je bila preteklosti bila težava s plačilom s strani pomurskih občin, a se je to z leti uredilo.
Zaradi toče ne trpi samo kmetijstvo
Franc Režonja, direktor KGZS Murska Sobota, je prav tako mnenja, da je trenutna ureditev dobra. Ob tem pa je poudaril, da toča ni le težava kmetov.
"Vseh 27 pomurskih občin ima pogodbo z letalskim centrom. O tem, da bi financiranje prevzeli kmetje, ni smiselno govoriti. Toča namreč uniči tudi druge stvari, ne samo poljščine. Kmetijstvo je gospodarska panoga, ki je specifična, saj je ogromno dela opravljenega na prostem. Še zdaleč pa ni edina, ki jo lahko prizadane toča. Mislim, da je trenutna ureditev financiranja dobra," pravi Režonja.
Ob tem spomni, da je letalska obramba pred točno samo ena od obramb, ki jih poznamo proti toči. Tudi zvonenje proti toči obstaja, v preteklosti pa se je s topovi streljalo v nebo.
"Tista zaščita je bila zelo učinkovita in država je plača ljudem, ki so imeli te topove. Preko radarja so dobili informacije kam in pod kakšnim kotom morajo streljati. Toda nato je šel naprej trend razvoja malih letalskih centrov, ki so ponujali tudi letalsko obrambo".
V Mariboru naj bi si zaželeli tudi dodatnega aviona, pravi Küčan, a je prepričan, da se to ne bo zgodilo. Sam je mnenja, da tega država ne bo financirala, ob tem pa je izpostavil še deljenost stroke.
"Pri nas so mnenja strokovnih delavcev deljena. Eni pravijo, da je letalska obramba pred točo uspešna, spet drugi pravijo, da ni. Ne morejo se poenotiti. Država se seveda nagiba k temu, da bo še naprej financirala zavarovanje kmetom. Toda cilj ne sme biti zavarovanje, ampak prehrambena varnost. V kolikor se nekaj zgodi, bo kmet dobil odškodnino, produkta pa policah pa ne bo in potem bomo imeli težavo," zaključi Küčan.
