Slovenija sodi med območja z največjo pogostostjo neviht v Evropi. Tudi pomurskim kmetom je toča v prejšnjih letih povzročila precejšnjo škodo, a kdaj bo letalska obramba pred točo letos začela delovati, še ni znano.
Letalsko obrambo pred točo na severovzhodu države že skoraj 30 let zagotavlja Letalski center Maribor.
»Obdobje neviht je, ko se ozračje pregreva, prav temperaturna razlika je tista, ki da pogoje za nevihtne oblake. To se ponavadi dogaja od konca aprila pa do septembra. V tem času bi obramba pred točo morala delovati,« za Sobotainfo pojasnjuje prvi mož obrambe pred točo v Mariboru Darko Kralj.
Kako je z obrambo pred točo v Pomurju?
»Pri nas to zelo slabo financirano, že te štiri mesece težko pokrivamo, ampak nekako društvo še lahko pokriva osnovne stroške. Čeprav pri tem financiranju ni nobene dodane vrednosti. Piloti ogromno svojega znanja in časa dajejo tej družbi, da varujejo premoženje ljudi, države, občin …« opozaja Kralj.
Prvi mož obrambe pred točo pojasni, da od države letno prejmejo približno 240 tisoč evrov: »Komercialno pa takšna obramba pred točo stane med milijonom in milijonom in pol, kot imajo to financirano druge države. Na primer v Avstriji to financirajo s strani pokrajin, v drugih dražavah lahko to financirajo lokalne skupnosti, veliki kmetje ali celo velika podjetja, ki se ukvarjajo s pridelavo.«
Bi bilo podravskim in pomurskim kmetom sofinanciranje zaščite pred točo v interesu? In še, bi ta strošek zmogli?
Mariborska letalska obramba naj bi pokrivala eno izmed največjih področij na svetu
»Mi pokrivamo največje področje letalske obrambe na svetu, bi lahko rekli – kompletno Pomurje in Podravje z enim samim letalom. Zato nam tudi včasih kaj pobegne, pa tudi sicer letalska obramba ni 100-odstotna. Ampak menim, da če en sam oblak lahko naredi večmilijonsko škodo, bi lahko bilo vsako financiranje, tudi komercialno, upravičeno. Nekaj oblakov na leto pa zagotovo rešimo,« pojasnjuje Kralj.
»Najgosteje poseljeni območji v Sloveniji sta prav Podravje in Pomurje. Po drugi strani je to skoraj polovica slovenskih občin in to je kar velik projekt. Včasih je bil to le pokrajinski projekt, zdaj pa je že medregijski. Dvomim, da v Sloveniji še deluje kak tak projekt,« še dodaja.
Z Maribora do Prekmurja v le nekaj minutah
In kako deluje obramba pred točo v praksi? Kralj opisuje tako: »Pri nas je nekdo zmerom v dežurstvu od devetih zjutraj pa do sončnega zahoda, saj opreme, da bi leteli ponoči, nimamo. Gre za posadko treh – pilota, kopilota in navigatorja, ki je na tleh in spremlja situacijo, kako se gibljejo zračne mase in o tem obvešča letalo. Iz Maribora do Prekmurja rabimo od deset do dvanajst minut, imamo tudi dogovor z Avstrijci, da lahko gremo kar pet milj v avstrijski zračni prostor in ker ima naše letalo na repu rdeče in bele črte, vsi mislijo, da to delajo Avstrijci.«
Center za letalsko obrambo pred točo še ne ve, kdaj bo začel delovati
Kralj še razlag, da so lansko leto »delali od 15. maja, kar je sprejemljivo. Letos pa od 15. maja še zagotovo ne bomo delali, saj če bi zdaj dobili povabilo na pogajanja, bi to trajalo vsaj 20 dni. Denar od države pa smo lani dobili šele ob koncu leta. V letalstvu je namreč tako, da je vse potrebno plačati vnaprej. Mi smo sicer veliko društvo in še dobro, da obračamo tako velik denar, da si lahko privoščimo to financiranje skozi kredite, od katerih pa mora društvo še plačati davek državi.«
»Država ta projekt jemlje zelo judežko, sam pa mislim, da je to zelo pomemben projekt tudi za možnosti samooskrbe s hrano,« dodaja Kralj in se ob tem sprašuje: »Ima tudi ekološki vidik, čeprav nam kemiki očitajo, da osnažujemo zrak, ampak monitoringa za obremenitev zemljišč z zemljo v Sloveniji sploh ni. In kako lahko nekdo, ki je strokovna oseba na ministrstvu, trdi nekaj, za kar sploh nima nobene osnove?«
Letalska obramba pred točo lahko z mariborskega letališča vzleta samo ob določenih urah
Obramba pred točo večinoma deluje iz mariborskega letališča: »Imamo sicer še rezervno lokacijo v Cerkvenjaku, če bi se kaj zgodilo z mariborskim letališčem in tudi to smo si uredili sami.«
Poudari pa, da imajo »z mariborskim letališčem probleme. Ko je letališče odprto, ni problemov, ampak letališče je odprto od 9. do 18. ure, nevihte pa se okoli 18. ure šele začnejo ustvarjati. Trenutno je upravljalec in lastnik letališča država, ki ima državni projekt, pa ne poskrbijo, da bi bilo letališče odprto vsaj za obrambo pred točo.«
Komentarji (14)
Namesto da župani delijo velike denarje raznim društvem, ki so sama sebi namen, naj rajši dajo za obrambo proti toči. Enako velja za razne proslave in ognjemete. Tudi v vsaki vasi ni potrebno imeti gasilskega doma in novega gasilskega avta. Opcij za smiselno znižanje stroškov je ogromno. Čeprav bo nekdo rekel, da obramba ne pomaga, če res ne bi potem jo ne bi prakticirali po večini držav. Lepo se je efektivnost obrambe videla v letih 2008/2009 ko je sesulo pol prekmurja ker so naši pajaci prepovedali avtrijcem prelete njihovih letal ob meji. Prej ob meji z avtrijo nikoli ni bilo takih toč.
samo ružijo nekaj po lufti učinka pa ni nobenega
so tak kot gasilci, ki jim moraš tri dni prej povedati da bo gorelo
tak moraš ovim tri dni prej povedati da bo toča v Ormoži
Obramba pred točo pomaga, če je tako izvedena, kot mora biti. To kar se pa pri nas izvaja pa ni obramba pred točo ampak neko letanje brez zveze po luftu in razsipavanje ogromno denarja ZAKAJ ? Ne more eno leto iz letališča Maribor pokrivati učinkovito pol Slovenije, ko on prileti iz MB recimo nad Lendavo je tam toča že udarila. Prekmurski župani niso toliko pametni, da bi zahtevali obrambo pred točo iz letališča Rakičan, to bi edino bilo učinkovito če bi se seveda tako izvajalo kot se more, ampak cilj izvajalcev tega je zaslužiti čim več za to njihovo brezzvezno letanje po luftu.
Ne vem, čemu niso zainteresirane za financiranje take obrambe med drugim tudi zavarovalnice? Ko udari in veliko uniči ravno one dajo velike denarje za škodo.
No no, san mislo ka znaš razmišljati. Če nebi bilo več nevarnosti toče, se ljudje več nebi zavarovali proti toči in zavarvoalnice nebi kasirale bajne vsote in delale dobičkov. To ka oni izplačajo za škodo je samo malenkost tistoga ka oni pokasejrajo.
Malo misli tudi ti: neke popolne varnosti ni... Dovolj je, da letalo zamudi na leto na dve, tri žarišča toče in škoda je tu... velika. In strah pri kmetih! Torej se bodo zavarovali... Zdaj je edino potrebno pri zavarovalnicah ugotoviti, kaj se jim splača... dati npr. dvesto kil na leto za preprečitev ali izplačati... verjetno veliko več, ko toča nekajkrat dobro sklesti polja okrog nekaj vasi?
Obramba je učinkovita, če že drugo ne vsaj zmanjša škodo, če je že ne prepreči. Prekmurski župani pa tako ali tako nimajo nobene vizije. Potrebno se je pa zavedati da letalo pride dosti hitreje od točke a do b. Je pa res, da eno letalo za tako velik del Slovenije ni zadosti.
Podpiram fante in kapo dol. Brez njih bo katastrofa. Še je čas za ukrepanje!
predvidevam, da je naslov misljen sarkasticno. Ni bilo epidemije in so ziveli brezskrbno v vladni palaci je vlada Cerarja in komedijanta pozabila oz. ji je dol viselo za obrambo pred toco.
Z enim letalom, pa še to iz Maribora se Prekmurje ne da braniti. Amen!
ampak če bodo branili z dvema letilicama
bodo pa dobili maj denarja po fligerju
To jim pa zopet ne bi pasal
Kakor koli se obrneš imaš RIT zadaj
pa same strupe trosijo po lufti
Kaj še nismo dosti zastrupljeni
Zakaj pa ne bi letala lovila točo že v zraku
jo s propelerji razsekala na manše koščke
ki bi potem neškodljivo padali na zemljo
To bi bil ta pravi način borbe prit toči
ja pa naj lepo tožijo državo, pa čao pero. dokler nihče nikoli ne bo konkretno nastopil proti valdi, bomo vedno imeli taka sranja. na sodišču se rešujejo take ipd. zadeve, ne pa preko medijev, fb ipd.
najbolši so bili raketlini ko se je to uporabljalo je toče nej bilo ni v Međimurju a bormeš ni v Prekmurju
ali se takrat nekdo najdel pameten in to umaknil iz uporabe i ve sako leto toča spotuče vse kaj si ljudi privredijo
Starejše novice
