Do danes je očiščenih le okoli 40 odstotkov najnevarnejših divjih odlagališč v Sloveniji, ki so jih med leti 2010 in 2012 popisali Ekologi brez meja. Ostala še naprej ogrožajo okolje in zdravje ljudi.
Pred nekaj leti se je neznani domačin s tablo na zgornji fotografiji odzval na brezvestno odmetavanje odpadkov v naravo v Kuzmi. V javnosti je to sprožilo toliko razburjenja, da je občina očistila odpadke in postavila nadzorne kamere, ki še danes prežijo na neosveščene voznike, ki so iz vozil v jarke odmetavali prazno embalažo. A večina najnevarnejših nezakonitih odlagališč odpadkov v Sloveniji, ki jih je v zadnjih letih popisala nevladna organizacija Ekologi brez meja s prostovoljci, do danes bodisi ni očiščenih v celoti bodisi se odpadki na njih ponovno nabirajo.
Očiščenih le 40 odstotkov divjih odlagališč
Portal podcrto.si je preveril trenutno stanje 133 najnevarnejših divjih odlagališč v državi, med drugim tudi v Pomurju. Na podlagi dvomesečne raziskave, v okviru katere so stopili v stik z vsemi občinami, občinskimi in medobčinskimi inšpektorati, na področju katerih so ta odlagališča, ter državnim inšpektoratom za okolje, so prišli do skrb vzbujajoče ugotovitve. Od leta 2010 do danes je inšpekcijam uspelo sanirati le okoli 40 odstotkov teh odlagališč. Preostala pa bodisi ostajajo neočiščena bodisi so bila le delno očiščena, ali pa so jih v preteklosti očistili, pa se na njihovem mestu zdaj spet nalagajo odpadki.
Tudi v Pomurju še vedno nevarna divja odlagališča
Preverili so tudi devet divjih odlagališč v Pomurju, in sicer v občinah Gornja Radgona, Murska Sobota, Tišina, Ljutomer, Križevcih pri Ljutomeru, Beltinci in troje v občini Moravske Toplice. Vsa tri divja odlagališča v občini Moravske Toplice so po poročanju občin očiščena, sanirani pa sta tudi odlagališči v občini Tišina in Murska Sobota. Divje odlagališče v Gornji Radgoni je delno očiščeno ali pa se na njem ponovno nabirajo odpadki. Medtem pa tri divja odlagališča v Pomurju še vedno ostajajo neočiščena - v občinah Križevcih pri Ljutomeru, Ljutomer in Beltinci.
Pri tem pa divje odlagališče v Križevcih pri Ljutomeru sestavlja kar 80 odstotkov nevarnih odpadkov. v Ljutomeru in Beltincih je teh med 20 in 30 odstotkov.
Zavajanje občin?
Po poročanju občin je torej trenutno povsem očiščenih 53 najnevarnejših odlagališč od 133. Dodatnih pet je v fazi sanacije. Večina neočiščenih odlagališč je v osrednji Sloveniji in na Goriškem, medtem ko so po poročanju občin skoraj vsa odlagališča očistili tako na Štajerskem kot na Dolenjskem in v Prekmurju.
A točnost podatkov ni povsem zanesljiva, še poroča portal pocrto.si. Ena izmed pobudnic akcije Očistimo Slovenijo, Urša Zgojznik, namreč opozarja, da se je zavajanje občin začelo že po vzpostavitvi registra divjih odlagališč. »Ker lahko register vsak posodablja, so nekatere občine odlagališča kar označila za očiščena, kar pa marsikje ni bilo res.« Zato je mogoče, da je dejansko očiščenih še manj kot 40 odstotkov najbolj tveganih odlagališč.
Strošek sanacije previsok?
Glede na pomanjkanje sodelovanja med državnimi in občinskimi inšpekcijami ter visoki stroški čiščenja odlagališč, pa nič ne kaže, da se bo inšpekcija za okolje v prihodnosti težav lotila resneje. Cena sanacije divjega odlagališča je visoka - giblje se lahko od vsaj 1000 evrov pa do več sto tisoč evrov. Nevarni odpadki pa lahko medtem občutno poslabšajo kakovost prsti ali vode pod odlagališčem. V Sloveniji je veliko območij, kjer površje od podtalnice ločuje le tanka plast zemlje, med njimi tudi Mursko polje. Na določenem območju nezakonito odloženi odpadki oziroma divja odlagališča odpadkov, še posebej na takih mestih, predstavljajo ne le nevarnost za okolje, ampak predvsem za zdravje ljudi.
