Poleti se za delo odloča največ dijakov in študentov, ki začasno zaposlitev pogosto najdejo preko poznanstev.
Počitniški meseci so za večino dijakov in študentov čas študentskega dela, za katerega je, zaradi dopustov redno zaposlenih, tudi več možnosti. Kot pravi Karmen Pirš iz pomurskega Mladinskega servisa, se letošnja sprememba zakona o študentskem delu pri številu ponujenih del, ne pozna tako močno, kot so pričakovali. Sprememba zakona pa je vendarle prinesla negativne posledice, saj je mogoče opaziti porast študentskega dela na črno, o čemer lahko več preberete TUKAJ.
Strežba največkrat zadnja izbira
Objave na spletnih straneh študentskih servisov dajejo občutek, da delodajalci najpogosteje iščejo študente za delo v strežbi. Vendar, kot pojasnjuje Pirševa, »strežbe ni največ, ampak ostane na strani najdlje, ker se študentje zanjo najmanj odločajo. Šele, ko ni nič drugega na razpolago, se odločijo za strežbo.«
Veliko študentov v Xalu, Agromerkurju, Panviti in Mercatorju
Večina študentskega dela se čez počitnice odvije preko vez, na servise pa študentje hodijo le po napotnice. »Vedno bolj se širi praksa, da delodajalci zaposlujejo otroke svojih redno zaposlenih delavcev, znancev ali prijateljev,« pravi Karmen Pirš.
Veliko študentskih delovnih mest je letos ob koncu šolskega leta ponudilo podjetje Xal, ki je iskalo študente za pomožna dela pri sestavljanju svetil. Poleg tega študente zaposlujejo v Agromerkurju, Panviti in tudi v Mercatorjevih trgovinah, čeprav so povedali, da ne bodo več zaposlovali. »Na Radenski pa se letos pozna, da iščejo manj študentov, vendar ne vemo, če zaradi višje cene študentskega dela ali menjave lastnika,« dodaja Karmen Pirš.
Plačilo redko nad minimalno urno postavko
Delodajalci po letošnji spremembi zakona večinoma plačujejo po minimalni urni postavki, ki znaša 4,50 evra bruto oziroma 3,80 evra neto. Redki plačajo več.
Karmen Pirš: »Lani je recimo Agromerkur študente plačeval le še 3 evre na uro, tako da v tem primeru določitev minimalne urne postavke pomeni dvig plačila. Tako za dijake in študente, ki delajo tam, kot tudi za podjetje, ki mora zanje plačati več.«
Študentje zdaj, kot še pojasnjujejo na Mladinskem servisu, več ne iščejo specifičnih del, ampak vzamejo kar jim je ponujeno. »Nekateri ob koncu šolskega leta niti več nočejo delati na področju povezanem s svojo smerjo študija, ampak raje vzamejo karkoli drugega, da si lahko odpočijejo,« pravijo.
