Februarja letos so v veljavo stopile spremembe na področju študentskega dela. Ključni novosti sta prispevek za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje ter minimalna bruto urna postavka v višini 4,5 evra oz. 3,8 evra neto.
Znesek na študentski napotnici od začetka februarja ni več enak izplačilu, temveč se od njega odvede 15,5% prispevek za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Pri tem študentom in dijakom delovna doba ni preračunana na podlagi ur dela, ampak iz zneska plačanih prispevkov, pri čemer je za vsakih zasluženih 700 evrov priznan en mesec delovne dobe.
Do 1. februarja je pri znesku 100 evrov na napotnici izplačilo študentu bilo isto, strošek delodajalca pa je bil 130,38 evra. Po uvedbi sprememb pri znesku 100 evrov študent dobi izplačanih 84,5 evra, delodajalca pa skupno stane 133,74 evra. Po 1. januarju 2016 pa bo delodajalec plačal le še 127,34 evra, študentovo izplačilo pa bo ostalo na 84,50 evra.
Mnenja študentov ob uvedbi sprememb so deljena, pravi Martin Retelj, vodja Odbora za socialo in zdravstvo Zveze ŠKIS (Zveza študentskih klubov Slovenije). »Večina jih pozdravlja novo ureditev, saj jim prinaša več socialnih pravic (pokojninska doba, minimalna urna postavka ipd), nekaj študentov pa se sprašuje ali bodo pokojnino sploh kdaj dočakali.«
Manj sredstev za študentske klube
Po 1. februarju je obseg študentskega dela upadel, kar pomembno vpliva na delovanje študentskih klubov v lokalnem okolju. »Upad sredstev pred in po sprejetju Zakona o urejanju javnih financ je skoraj 50%, kar pomeni, da so morali študentski klubi močno racionalizirati izdatke pri različnih projektih za študente,« pravi Retelj.
Zmanjšanje sredstev so zaznali tudi v Klubu prekmurskih študentov. »Opažamo, da se vpliv sprememb kaže v zmanjšanju količine študentskega dela, kar pomeni, da bodisi študentje opravljajo manj študentskega dela, se delodajalci odločajo za druge oblike zaposlitve, bodisi se z namenom varčevanja odločajo za plačevanje na roko,« pravi Sanja Kropec, predsednica kluba. Takšno stanje na ŠKISu obžalujejo, saj kot pravi Retelj »projekti študentskih klubov spodbujajo segment vedno bolj potrebnega neformalnega učenja, kar je za študente zelo dobrodošlo«.
Delo na črno in nezadovoljni študentje
Tudi študentski servisi zaznavajo pomembne spremembe in poročajo o nezadovoljstvu študentov. Karmen Pirš in Darko Kutoš iz Mladinskega servisa pravita, da študentje pogosto sprašujejo zakaj je kljub enakem opravljenem delu zdaj izplačilo nižje.
»Težko jim razložim, da so zdaj bolj zaščiteni, če jih še vedno lahko v vsakem trenutku odpustijo in niso upravičeni do dopusta ali bolniške odsotnosti. Študentsko delo je v svojem bistvu ostalo enako, edino podražilo se je,« pojasnjuje Darko Kutoš, ki opaža porast študentskega dela na črno.
Medtem ko Zlata Jaklin Žižek iz murskosoboške podružnice Študentskega servisa Maribor zaznava rast študentskega dela v prvi polovici letošnjega leta, direktorica istega servisa, Nataša Zorec pravi, da se pri določenih podjetjih že opazi zmanjšan obseg študentskega dela. »Prav tako niso zadovoljni člani, ki morajo od svojega zaslužka plačati prispevek PIZ v višini 15,5%,« še dodaja.
Eva Gjörek