Skozi različna zgodovinska obdobja je prihajalo do različnih sprememb v mestih in njihovih mestnih jeder. Tudi Slovenska ulica, ki že od nekdaj velja, kot srce Murske Sobote, dobiva v teh mesecih novo podobo in se prilagaja času. Kakšna pa je bila nekoč?
Kdaj se pojavijo prve omembe ulice?
»Ko smo bili pod Madžarsko državo, je Slovenska ulica imela ime Fö utca, kar pomeni Glavna ulica,«pravi zgodovinar Franc Kuzmič.
Veliko mest je imelo in še danes ima poimenovano tako svojo glavno ulico. Z nastankom nove države, takratne Jugoslavije, je bila preimenovana v Glavno ulico. Potem je dobila ime po takratnem kralju države, Aleksandrova cesta, vse do ponovne zasedbe Madžarske leta 1941, ko je dobila ime po madžarskem voditelju - Horty Miklos utca. Po vojni spet po imenu takratnega novega jugoslovanskega voditelja - Titova ulica. S samostojno Slovenijo pa je bila v devetdesetih letih preimenovana v Slovensko ulico.
Večinoma bile pritlične hiše
Prva vidnejša stavba na tej ulici je bila enonadstropna zgradba Murskosoboške hranilnice.
»Ostale hiše so bile sprva pritlične, vendar zidane, saj je ta ulica tvorila del meščanstva,« dodaja Kuzmič
Prvo urbanizacijo v mestu je začel takratni arhitekt domačin Laszlo Takats, ki je naredil križišče in tako so nastale enonadstropne hiše, in sicer poslovna hiša soboškega advokata Šömna, Bölcseva lekarna in Hranilnica južnega dela Železne županije. Poleg Bölčeve lekarne je bila hiša advokata Vratariča.
»Na tej ulici so bile številne, manjše trgovine, največ židovske, vojašnica, tiskarna Izidorja Hahna, prvi hotel Dobrai, s katerega balkona je leta 1919 Vilmoš Tkalec razglasil Mursko republiko,« dodaja zgodovinar.
Stala je evangeličanska cerkev v neogotskem stilu, ob njej župnišče in kantorsko stanovanje. Na tej ulici je bila leta 1903 zgrajena stanovanjsko trgovska hiša soboškega podjetnika in lastnika parnega mlina Geze Hartnertja.
Pred drugo svetovno vojno je bil zgrajen Delavski dom, sedaj uradni prostori Mestne občine in Upravne enote, in ob njem zgrajena stavba sprva dvorazredne trgovske šole, pozneje ekonomska šola. V bližini je pozneje bila prizidana še trgovska šola s telovadnico, katere arhitekt je bil Feri Novak.
Tu je delovalo še finomehanično podjetje Rafimus, ki je izdelovalo radijske aparate in popravljalo razne radijske sprejemnike. Na tej ulici je bila prav tako leta 1961 prva samopostrežna trgovina v mestu (Potrošnik). Tukaj je bila prav tako državna ljudska šola, svojo stavbo pa je dobila leta 1875. Tega leta je začel delovati kazino s knjižnico za izbrane družbe.
Zadnja pridobitev je sedaj novo krožišče, čeprav je imela ta ulica prvo »krožišče« v mestu že konec 19. stol., kakor je razvidno iz razglednic.
Naslovna slika: Foto: Vekoslav Kramarič, leta 1940 (Murska Sobota inda)