Kakšna je bila Slovenska ulica nekoč?

| v Lokalno

Skozi različna zgodovinska obdobja je prihajalo do različnih sprememb v mestih in njihovih mestnih jeder. Tudi Slovenska ulica, ki že od nekdaj velja, kot srce Murske Sobote, dobiva v teh mesecih novo podobo in se prilagaja času. Kakšna pa je bila nekoč?

Kdaj se pojavijo prve omembe ulice? 

»Ko smo bili pod Madžarsko državo, je Slovenska ulica imela ime Fö utca, kar pomeni Glavna ulica,«pravi zgodovinar Franc Kuzmič.

Veliko mest je imelo in še danes ima poimenovano tako svojo glavno ulico. Z nastankom nove države, takratne Jugoslavije, je bila preimenovana v Glavno ulico. Potem je dobila ime po takratnem kralju države, Aleksandrova cesta, vse do ponovne zasedbe Madžarske leta 1941, ko je dobila ime po madžarskem voditelju - Horty Miklos utca. Po vojni spet po imenu takratnega novega jugoslovanskega voditelja - Titova ulica. S samostojno Slovenijo pa je bila v devetdesetih letih preimenovana v Slovensko ulico.

Večinoma bile pritlične hiše

Prva vidnejša stavba na tej ulici je bila enonadstropna zgradba Murskosoboške hranilnice.

»Ostale hiše so bile sprva pritlične, vendar zidane, saj je ta ulica tvorila del meščanstva,« dodaja Kuzmič

Prvo urbanizacijo v mestu je začel takratni arhitekt domačin Laszlo Takats, ki je naredil križišče in tako so nastale enonadstropne hiše, in sicer poslovna hiša soboškega advokata Šömna, Bölcseva lekarna in Hranilnica južnega dela Železne županije. Poleg Bölčeve lekarne je bila hiša advokata Vratariča.

»Na tej ulici so bile številne, manjše trgovine, največ židovske, vojašnica, tiskarna Izidorja Hahna, prvi hotel Dobrai, s katerega balkona je leta 1919 Vilmoš Tkalec razglasil Mursko republiko,« dodaja zgodovinar.

Stala je evangeličanska cerkev v neogotskem stilu, ob njej župnišče in kantorsko stanovanje. Na tej ulici je bila leta 1903 zgrajena stanovanjsko trgovska hiša soboškega podjetnika in lastnika parnega mlina Geze Hartnertja.

 

Pred drugo svetovno vojno je bil zgrajen Delavski dom, sedaj uradni prostori Mestne občine in Upravne enote, in ob njem zgrajena stavba sprva dvorazredne trgovske šole, pozneje ekonomska šola. V bližini je pozneje bila prizidana še trgovska šola s telovadnico, katere arhitekt je bil Feri Novak.

 

Tu je delovalo še finomehanično podjetje Rafimus, ki je izdelovalo radijske aparate in popravljalo razne radijske sprejemnike. Na tej ulici je bila prav tako leta 1961 prva samopostrežna trgovina v mestu (Potrošnik). Tukaj je bila prav tako državna ljudska šola, svojo stavbo pa je dobila leta 1875. Tega leta je začel delovati kazino s knjižnico za izbrane družbe.

Zadnja pridobitev je sedaj novo krožišče, čeprav je imela ta ulica prvo »krožišče« v mestu že konec 19. stol., kakor je razvidno iz razglednic.

Naslovna slika: Foto: Vekoslav Kramarič, leta 1940 (Murska Sobota inda)

Komentarji

Gost

100x lepša kak danes. Posebej drevesa dajejo fajno podobo ulici, gnesden pa samo beton.
Pa cesta je tuj bokša bila,

Gost

Lepo je brati takšne novice, dosti lepše kak pa novice o cenah položnic, šoping centrih, danicah in podobno. Samo tako naprej.

gost 1

Lahko bi se spet imenovala Horty Mikloš po miklošovom senji

Čarni vrag

Ko je bil župan Slavic, veliki delničar BTC so center Sobote praktično uničili. Tam kjer je zdaj BTC je bila nekoč močvara, kjer smo se pozimi drsali. Še danes izgleda ta Slovenska ulica kot v kakem starem filmu. Ulične luči iz 60 let, fasade nepobarvane, cesta polna lukenj. Še drogove semaforjev niso prebarvali 30 let, lokali večinoma zaprti, trgovine so se odselile v BTC.

A79

Drevesa so bila na novo zasajena, bo treba počakat, da zrastejo. Ni možno, da bi stara drevesa nevarna mimoidočim zamenjal s starejšimi drevesi. Je treba zasadit pomladek.
So mi pa take novice všeč. Več slikovnega gradiva, boljše je, pa bi lahko še kakšno drugo ulico ali okoliško vas predstavili.

- -

Moj pokojni kolega Sašo je enkrat rekel za to "glavno" ulico v Soboti: "Izgleda kot zobovje stare ženske. Nekaj manjka, nekaj je starega, nekaj novega, popravljenega!" Se je zmotil?

Sedanja Slovenska ulica bi se morala pač ponovno tudi preimenovati... po mojem mnenju po zaslužnih rojakih iz časa po I. svetovni vojni, kateri so na mirovni konferenci dosegli... da je Prekmurje postalo del tedanje Kraljevine SHS. Tudi, da se postavi kakšen spomenik, kip... imelo bi smisel, ne pa tista muza. Tudi na Američana, kateri se je tako zavzel za nas ne bi smeli pozabiti... vse na to ulico, katera bi tako dobila tudi neki zgodovinski navdih... Moje mnenje!

Sobota je sicer moje mesto in bo ostalo, ampak me ta ulica po izgledu ne impresionira. Škoda, da se je v polpreteklem času tako hitelo in stare zgradbe rušilo, zidalo pa nove... zakaj tega niso storili npr. v Bad Radkersburgu ali še kje? Sobota bi lahko po mojem mnenju ohranila staro mestno jedro, nove stvari pa bi se gradile nekje drugje... mogoče tam, kjer so sedaj trgovski centri, mogoče proti jugu, kjer to polje sedaj omejuje avtocesta.

zima.bella

Truplo, pred 70 leti je Sobota bilo malo selo z blatnim kolovozom in cimpranjačami ob njem.
In kaj od tega bi ti ohranil?

feri11

Tudi Lublana je razen staroga mestnoga jedra bijla v tisti časaj selo z blatnin kolovozon pa starimi kučami... Pogleni okolico Figovca, šteri je bil kao postajališče za konjske vprege pred 70 i kusur lejtami... Nej biti na pamet pameten!

Gost

Sobota je nigdar nej mejla nekšo mestno jedro tak kak na primer omenjeni Bad Radkersburg, ge je v zgodovini bil stari center mesta za mestnin obzidjon. Toga je v Soboti nigdar nej bilo. Bile so navadne male stanovanjske hiše brez nekše posebne zgodovinske in arhitekturne vrednosti. Nigdar smo v Soboti nej meli takšnih zgradb kak jih majo v starih delih mesta kak so Celje, Ptuj, Maribor, Koper... Sobota je bila malo večja vas napravlena okoli parka z gradon. Tak ka nikša vejča škoda se je skozi zgodovino Soboti nej napravila na ton področji s ten ka so se porušile tej stare nizke stanovanjske hiše v centri mesta. Tak ka če že nemamo nekše zgodovinske podlage si želen ka do bar v prihodnosti tej naši velearhitekti, keri nan zdaj pripravlajo obnovo mestnoga središča, malo bole gledali na tou ka mo te bar mi našin zanamcon neka čedno pustili, če že za našimi predniki v Soboti nej nič zgodovinsko vrednoga ostalo na arhitekturnon področji. Tu mislin na resno stare zgradbe, nej na tisto ka se je delalo po drugi vojni in ge je Arh.Novak pusto resno velki pečat. Lejko bi se malo tudi po njen zgledovali.

- -

Se ne strinjam. Jedro pomeni neko sredino, sredico... in tu okrog Zvezde... pa makar sto metrov levo ali desno, je to obstajalo. Pa ni potrebno, da so bile tu nekaj nadstropne hiše. Vsaj tako mislim!

Lep primer, da se da marsikaj ohraniti, da se splača, da dobi ali vsaj ohrani delček duše neko mesto je obnovljena zgradba na vogalu Slovenske ulice in ulice arhitekta Novaka, kjer sedaj domuje neka zavarovalnica. To je bilo mislim da tik pred rušenjem. Po tvojem... bi to morali porušiti in zgraditi neko vogalno zgradbo, neko zadevo, katera bi izgleda kot škatla?

Ni potrebno, da zgradba izgleda kot Empire State Building... da ima neko zgodovinsko ali arhitekturno vrednost. Nekaj takih, kakor praviš, stanovanjskih zgradb povezanih skupaj z okolico gradu, nekaterimi drugimi višjimi, večjimi starimi zgradbami... bi ohranilo stari pečat mesta. Tako, da so po mojem mnenju nekateri velearhitekti, kakor jih imenuješ, naredili Soboti medvedjo uslugo. Jaz pravim, tako, da se lahko pove, da Sobota nima neke duše glede tega?

soboški

Tokrat se strinjam s truplom, ker je povedal bistvo. Vsi ostali pa bluzite. Ulica je lepa, široka, mestna avenija in to že stoletje. Take lepe ulice nima nobeno mesto v Pomurju in treba jo je očuvati. Za nas sobočance je pomembna. Res pa je, da bi ji lahko vdahnili še več glamurja, čeprav se nekaj v zvezi s tem popravlja. Predvsem poosamosvojitvene oblasti v mestu, so mesto in tudi to ulico dvajset let zanemarjale in je zdaj težko v letu in pol narediti vse zamujeno. Se pa strinjan tudi s tem, da bi se lahko poimenovala po kakšnem veljaku, ki je pripomogel, da je Sobota in Prekmurje postalo slovensko, kar je edino prav in velikapoprava zgodovinskih krivic, ki so se dogajale prekmurcem skozi stoletja.

zima.bella

Soboški,
poosamosvojitvene oblasti so izvedle denacionalizacijo. Zdaj pa maš Faflekovo kavarno pa Rdečoga barona!!

Gost

Truplo, ne polagaj mi v usta besed katerih san nej povedo. Praviš ka bi po mojem mogli neka rušiti. Ge san ka takšnoga napiso? Očitno si nej dobro prečito ka san napiso ali pa nej razmo ka san ščeo povedati. V bistvi gda prečitan cejli tvoj zadnji post ugotovim ka si sploj nič ne razmo ka san napiso. Pa san ščeo ka bi eno dobro debato končno doj vdarili po dugon časi pa vidin ka te vedno pridemo na eno in isto. Eni pač ne razmite, pa ne razmite.... in te bluzite, pa bluzite...

- -

Glavno, ka tij se znaš, mij pa pač... bluzemo!

Ja, nej se točno tou pravo, niti je nej važno. Pravo pa se... ka je Sobota mejla somo nekšne menše kuče, pa arhitekturno in zgodovinsko nejpomembne... tak, ka moje vprašanje, če bi po tvojon lejko rüjšele tüde tisto, je čisto na meste. Tebe so izglejda važne somo velke, pa takšne pa ovačešne kuče... kak da gučijmo o Ljubljani, Maribore... ali primerljiveh mesteh. V glavnon se slejpe ale pa ne vejš, ka fprašaj pomejne???

Tak... ka blüjzeš tij, če že štejš, ka san natančen! Glavno je somo, ka tij mijsleš, ka se znaš!

kasparov

Truplo, gost ma praf. V Soboti se je nej porušila niti ena hiša, ki bi bila kaj vredna. Na mestu današnje blagovnice so stale tri cimprane kuče, istontak na mesti današnjega šopinga. Ge je gnes Diana je bila nžka razpadajoča gostilna, štera je sploj nej mejla temeljof. Ge sta gnes pošta pambanka je nej bilou nika, ge je sodišče je glij tak bijla nizka razpadajoča hiša z čakator ploščo. Edina zgradba štero binnej trbelo rušiti je Sinagoga. Ta je bila porušena iz ideoloških razlogov, vse ostalo pa ni bilo mogoče ohranitiniz statičnih razlogov. Bad radgesburg je čisto druga zgodba, to je stari mestni trg v katerem so živeli obrtniki, trgovci in uradniki avstroogrske zato so bile zgradbe solidno grajene in statično odlične.

- -

Morda... pa ni problem v tem. Problem je, ker takoj, ko nekdo napiše drugo mnenje, takoj nekaj bluzi. To niso debate... s takim besednjakom se takoj da nekomu vedeti, da ima samo on prav, ostali ne.

Ti si svoje na kulturen način razložil... mislim pa, da tudi jaz. Še vedno trdim, da so veliko zgradb porušili prehitro, brez razmišljanja. In da tudi niso bile vse cimprane. Vsaj v članku piše, da je bilo veliko meščanskih hiš... pa ja, da so stanovali v cimprenjačah? Sicer pa je problem prehitrega rušenja starih, meščanskih hiš prisoten po mojem tudi drugod... komunistični režimi pač niso imeli nekega potrpljenja z ohranjanjem stare, njim sovražne dediščine. Samo poglej, kaj se je delalo z gradovi, dvorci... marsikaterimi cerkvami?

P.s.: Lani sem slišal eno zanimivo razlago glede usode sinagoge. Do takrat sem bil v prepričanju... nenazanje so me tako učili, da jo je takrat režim enostavno porušil. Iz čistega miru, kakor se temu pravi. Mi je pa avtor ene knjige o Soboti povedal čisto nasprotno: za sinagogo še živeči Židi niso imeli denarja za vzdrževanje in potem so pač morali soglašati, da se le ta poruši. Kaj je torej res?

kasparov

Stare meščanske hiše, ki so bile kadarkoli v Soboti, so še gnes na svojon mesti. Tou so kuče na Slovenski, torej zgradbe od blagovnice naprej proti Diani z obeh strani ulice, pa zgradba Centrala (podmornica), pa še tri, štiri vile okoli parka. Prav zapraf se sploj ne spomnim, ka bi v celi Jugoslaviji rušili kakšne stavbe iz ideoloških razlogov. Niti ena cerkev je v Sloveniji po letu 1945 nej bila porušena, kaj šele hiše.

- -

Verjetno res niso rušili dvorcev, cerkva... pa tudi večjih hiš. Ampak... jih tudi niso vzdrževali, videli v njih neko kulturno dediščino. Marsikateri meščan je pač izgubil glavo, kakor se temu pravi... in čas je naredil svoje v prazni hiši. Praktično ga ni gradu, dvorca... vse nacionalizirano in tekom desetletij... v takem stanju, da je skoraj za rušenje. To so dejstva. Kar se tiče Sobote... in starih zgradb, bodo tudi druga mnenja, še se bo o tem pisalo.

Ne bi se prepiral do nule, ampak enkrat sem slišal, da v Avstriji starih hiš ne smejo rušiti... zato jih toliko ostane. Lastnik lahko znotraj poruši vse, kar se mu zahoče, na zunaj pa mora zadeva ostati, kakršna je bila. Če bi imeli tak zakon pri nas... mislim, da bi Sobota izgledala bistveno drugače. In lepše!

zima.bella

Truplo, ti si neozdravljiv.
30 lujdi ti je razložilo, ka cimpranjače iz foslinov, blata in šibja nemaš kaj popravljati, ti pa le svojo guniš!!
Žal mi je edino "Kučanove žage", ki je stala pred knjižnico, da je niso ohranili. So še mojstri, ka bi zamesili ilovico in jo ometali, statiko bi pa s podpornimi tramovi uredili..... in bila bi prava atrakcija v Soboti - predvsem pa v poduk takim, kot je Truplo, ki bi rado vidlo v Soboti 200 let stare "meščanske hiše".

Profile picture for user buldog Drago Balajc

Ni vse tako rožnato... kdo je ukazal porušiti sinagogo? Komu je šel ta verski objekt na živce? In porušili so precej meščanskih hiš... zdaj imamo tam tisto socialistično spakedraščino. Dobro, tu ni kaj za storiti... edino, vso to sranje bi bilo potrebno zrušiti... to počnejo v nekdanji Vzhodni Evropi... in ohraniti samo eno stvar, kot spomenik nekemu bednemu arhitekturnemu obdobju.

Po nemških standardih se dela kandelaber sredi kolesarske steze?

pametni

Zakaj so kolesarsko stezo spelali v kandelaber, zdaj ko so delali novo krožišče?

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura

Forum

Vse teme

Malice

Vsi ponudniki

Mali oglasi

Vsi oglasi