V nedeljo bodo državljani Slovenije na voliščih odločali o Zakonu o RTV, ki prinaša nekatere ključne spremembe javnega medija - Pa sploh vemo, o čem bomo glasovali?
Statusno preoblikovanje, spremembe v načinu imenovanja sveta, uprave in nadzornikov ter določanje odgovornosti le-teh, novi zakon prav tako spreminja način določanja RTV prispevka. V primeru, da bo zakon prestal referendum, je ključna sprememba v preoblikovanju statusa RTV-ja. Radiotelevizija Slovenija je bila doslej javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena - z novim zakonom pa se slednji preoblikuje v samostojno pravno osebo javnega prava posebnega kulturnega in nacionalnega pomena.
Programska shema tudi za pripadnike narodnih skupnosti bivše Juge
Nov zakon ne predvideva programa za tujo javnost, v okviru javnega servisa pa bi RTVS poleg programov za državljane Slovenije, Slovence po svetu, pripadnike slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in Madžarski, italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji ter Rome bila zavezana uvesti tudi program za pripadnike narodnih skupnosti republik nekdanje Jugoslavije.
RTV prispevek prilagojen inflaciji
Veljavni zakon določa, da je premoženje RTVS last države, nov zakon pušča premoženje v roke zavoda RTVS, ki s tem premoženjem upravlja in razpolaga samostojno. RTV prispevek, ki po sedanjem zakonu znaša 12 evrov mesečno, bi se usklajeval z rastjo cen. Usklajevanje bi potekalo enkrat letno na podlagi izračunov iz prejšnjega leta, usklajeni zneski pa se začnejo obračunavati od začetka aprila tekočega leta do marca naslednjega leta.
Spremembe v imenovanju svetov
Programski svet bi se preoblikoval v svet, namesto sedanjih 29 članov, od katerih 21 imenuje državni zbor, bi svet štel le 17 članov, državni zbor pa bi jih imenoval le pet. Spremeni se tudi rok trajanja mandata svetnikov in sicer iz štiri na pet let.
Nadzorni svet, ki po "Grimsovem zakonu" šteje 11 članov, bi se skrčil na 7 članov. Po sedanjem zakonu le-te imenuje državni zbor (5 članov), vlada (4 člane) in zaposleni RTVS (2 člana). Po novem zakonu imenuje državni zbor 3 člane, od tega enega na predlog parlamentarne komisije za nadzor javnih financ, dva člana imenuje svet, ter po enega vlada in svet delavcev. Generalni direktor, ki ga po veljavnem zakonu imenuje programski svet na podlagi javnega razpisa, se po novem zakonu predlaga s strani nadzornega sveta na podlagi javnega razpisa, potrdi ga 21-članski svet. Zavod, ki ga vodita generalni direktor in direktor radia in Televizije Slovenija, bi po novem zakonu vodila petčlanska uprava pod vodstvom generalnega direktorja.
Pri imenovanju urednika večji vpliv zaposlenih
Odgovorni uredniki, ki so imenovani s strani generalnega direktorja na podlagi predloga programskih direktorjev iz javnih razpisov, bi po novem zakonu bili imenovani s strani uprave na podlagi javnega razpisa. Pred imenovanjem le-teh se mora uprava posvetovati z zaposlenimi delavci v pristojnem uredništvu. Odgovorni uredniki po novem zakonu delujejo največ dva mandata zapored.
Nadzorniki, svetniki odgovarjajo z lastnim premoženjem
Nov zakon ureja odgovornost članov uprave, sveta in nadzornega sveta v skladu s pravili, ki urejajo odgovornost članov nadzora ali vodenja v delniških družbah, torej v primeru dokazane zavedne hude malomarnosti ali namernega oškodovanja odgovarjajo z lastnim premoženjem.
