V zadnjem času je veliko govora o ureditvi Kamenšnice oziroma Soboškega jezera, ki naj bi postalo športno, kulturno in turistično središče regije kot celote. Že pred leti pa je Krajinski park Goričko v sodelovanju z občino Cankova zasnoval zelo ambiciozen, večmilijonski projekt na Ledavskem oziroma Kraškem jezeru, ki pa žal ni bil uspešen na evropskem razpisu.
Kje se je zalomilo?
Projekt je združeval naravovarstvene ukrepe ter razvoj turizma ob Ledavskem jezeru. Pojavile so se določene nepravilnosti, pri tem pa niso dobili ustreznih smernic na kakšen način naj jih zadovoljivo rešijo.
»Nismo prišli do ustreznih rešitev, ki bi podprle ta projekt. Za evropski projekt Life je samo eno jezero premajhna zgodba, turistična infrastruktura pa se znotraj tovrstnih projektov ne podpira,« je povedala Stanislava Dešnik, direktorica Javnega zavoda Krajinskega parka Goričko.
Ideje so, denarja pa ni
Krajinski park Goričko v tem trenutku tega ni sposoben prevzeti, saj je projekt za njih preobsežen in finančno prezahteven. Vsekakor pa si ne želijo, da te ideje obležijo v predalu.
»Naša želja je nadgraditi učne vsebine na temo vode, vrbovja in ptic. Pri tem ne smemo pozabiti na izobraževanje domačinov in vseh uporabnikov jezera, da bodo cenili pestrost živalskega sveta ob Ledavskem jezeru. Življenje določeni živalih vrst prav na tem prostoru namreč ni samoumevno.«
Jezero brez koncepta in pravega lastnika
Ledavskemu jezeru manjka koncept in pravi lastnik. Lastnina jezera je državna, lastniška deleža pa sta razporejena med občino Cankova in občino Rogašovci. Vse, kar priteče v jezero, priteče iz sosednje Avstrije ter iz občin Grad, Kuzma, Rogašovci in Cankova. Zato bi bilo prav, da bi vse te občine skupaj razvijale koncept jezera, meni Dešnikova. Prav pri konceptu pa se vse zatakne.
»Ne moremo nič, če nimamo točno definiranega projekta, kaj natanko si želimo in v kolikšni meri, pri vsem tem pa nas močno ovirajo še manjkajoča finančna sredstva.«
Turizem bi se šli vsi, vlagal ne bi pa nobeden.
Želja po turizmu ostaja. »Vendar smo ponovno priča problemu, ko si vsi želijo razvoja turizma, vendar noben ne bi vlagal,« pravi Dešnikova. Glede na demografijo Goričkega in finance okoliških občin je na nek način razumljivo, da ni denarja za projekte, ki ne bi takoj prinašali dobička.
»Jezero ima potencial za ptičjeslovni turizem. Mi se že leta trudimo za postavitev opazovalnice, ampak se problem pojavi pri zemljiščih in financah. Dejstvo je, da mnogo ljudi potuje in počitnikuje prav zato, da v svoj objektiv ulovijo kakšno redko vrsto ptiča,« pojasnjuje Dešnikova.
Želje okoliških ljudi in narave zaenkrat niso združljive
Narava je vse to prvotno ustvarila sama sebi in šele nato nam. Sedaj je na domačinih in okoliških občinah, da ugotovijo, kaj bi se dalo iz tega ustvariti in naravi dodati še dodatno vrednost. Razen ribičije trenutno na Ledavskem jezeru ni nobene druge dejavnosti.
»Najprej bi bilo potrebno z domačini temeljito dodelati in definirati koncepte ter želje, nato pa pogledati, kaj prostor sploh dopušča in dovoljuje. Pri tem pa se moramo najprej osredotočiti na kvaliteto in ne na maso. Kvaliteti bo s časoma sledila tudi masa.«
Domačini bi se naj počutili kot del zgodbe
V Krajinskem parku bi si želeli, da bi se domačini in uporabniki Ledavskega jezera počutili del te zgodbe. Določenih vrst ptičev namreč drugje, na mnogo večjih in bolj znanih jezerih in rekah ni, medtem ko na Ledavskem jezeru so. Prav to bi moral biti magnet za ljudi, da bi šli sami ven opazovat, dodaja Dešnikova. Zaenkrat ostaja vprašanje, na kakšen način ljudem približati Ledavsko jezero in njegovo naravno pestrost.
Ne žèlimo si dneva, ko živali več ne bo
Četudi nam belouške, kače, kuščarji, ptiči, žabe in druge živali niso posebej ljube, se moramo zavedati, da so zelo pomemben del našega življenjskega okolja, pojasnjuje Dešnikova. Dokler nas obdaja tako pestra druščina živalskih vrst, pomeni, da je okolje zdravo tudi za nas ljudi. Ne žèlimo si dneva, ko jih več ne bo, ker potem tudi za nas več ne bo prihodnosti.
Iva Gomboc
FOTO: Kraji.eu
