Evropski poslanci so razpravljali o okrevanju Evropske unije po epidemiji covid 19 in svežnjem ukrepov za gospodarsko okrevanje. Govorili so tudi o strategijah zelenega razvoja.
Evropska poslanka Romana Tomc, je zaskrbljena glede morebitnih zamikov pri izplačevanju pomoči. Reforme vidi kot pozitivne in začetek napredka. Slovenijo čakajo reforme na področju dolgotrajne oskrbe in trga dela.
Poslanka Tanja Fajon je opozorila na pomanjkljivosti teh reform. Po njenem mnenju gre za pomanjkanje javne razprave pri pripravi nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost.
Dokument po njenem tudi ni jasen glede porabe denarja. Dokument predvideva 200 milijonov evrov za okrevanje zdravstva, kar je premalo. Zavzemali so se tudi za večje izdatke na področju znanosti.
Fajonova omeni Madžarsko in Poljsko, ki kršita temelje pravne države in da se mora črpanje evropskih sredstev pogojiti s spoštovanjem vladavine prava.
Marko Pahor iz Ekonomske fakultet Univerze v Ljubljani, meni da iz slovenskega predloga ni jasno vidnih smernic razvoja. Kot primer dobre prakse omeni španski načrt okrevanja.
Ula Hudina Kmetič, predstavnica Evropske komisije v Sloveniji je pojasnila, da bo Evropska komisija pregledala in ocenila nacionalne načrte, ugotovitve pa predala Evropskemu svetu, ki bo izdal končno odločitev.
Poslanec Klemen Grošelj ob prizadevanjih Evrope za brezogljično družbo, predvideva, da bo ogljik dobil ceno. Ogljik bo tako postal del stroškovnega modela vsakega poslovnega načrta, zato je pomembno kako bo EU ukrepala okrog tega.
Težavo v Sloveniji vidi v tem, da je ogromno vlaganj vezanih na infrastrukturo. Meni tudi, da je digitalna pismenost slovenskega gospodarstva prenizka.
