Iz osebnih zapisov je v dveh letih nastala Dinozavrska sobota, knjiga o Julijanu in življenju celotne družine.
Do leta 2016 je družina Peterka živela povsem običajno družinsko življenje. Sin Julijan je bil zdrav, govoril, se igral in odraščal skupaj z družino.
Nato je hud zdravstveni zaplet njihovo življenje popolnoma obrnil na glavo. Julijan danes ne govori, za družino pa so sledila leta prilagajanja na novo realnost, bolnišnične dneve in spremembe, ki jih niso mogli predvideti.
Iz spominov nastala knjiga
Prav iz spominov na obdobje pred in po tem prelomnem trenutku je nastala knjiga Dinozavrska sobota, v kateri je Peter Peterka zapisal zgodbo Julijana, žene Mateje, mlajšega sina Doriana in navsezadnje celotne družine.
Sprva knjige sploh ni načrtoval. Nastajali so posamezni zapisi in spomini, ki jih je začel objavljati na družbenem omrežju Facebook.
Prav tam se je porodila ideja, da bi zgodbe nekoč lahko postale knjiga.
»Znanka mi je v komentar napisala, ali sem kdaj razmišljal, da bi zapise objavil v knjigi in šele takrat sem začel razmišljati, da bi vse skupaj združil v neko celoto,« je v pogovoru za Sobotainfo povedal Peterka.
Ob pisanju je hitro ugotovil, da Dinozavrska sobota ni zgolj zgodba o Julijanu.
»Dejansko je to zgodba vseh nas, žene Mateje, sina Doriana in mene. Zgodba naše družine. Pomislil sem, da bi bilo mogoče škoda, če bi ostala samo naša,« je dodal.
Knjiga je nastajala približno dve leti
Od prvih resnejših razmišljanj do izdaje knjige sta minili približno dve leti. Prvo leto je Peterka urejal že obstoječe zapise, dodajal nove in dogodke postavljal v smiselno časovno zaporedje. Nato je sledilo še uredniško delo in priprava knjige na izdajo.
Toda najtežji del pisanja zanj niso bili dnevi v bolnišnici, težke diagnoze ali odločitve, ki jih je morala sprejemati družina.
Najbolj ga je bolelo vračanje v čas pred letom 2016, ko je bil Julijan še zdrav.
»Njegova prva beseda ni bila mama niti oče, ampak 'bormašina'. Danes pa ne govori. Navadili smo se na njegovo nemost in sčasoma so izzveneli tudi spomini na to, kako je zvenel njegov glas,« je povedal.
Prav to je po njegovih besedah eden najbolj bolečih delov celotne zgodbe.
Mlajši brat ga po dolgem času znova videl
Za Sobotainfo je Peterka iz knjige izbral prav odlomek, v katerem opisuje srečanje Julijana z njegovim mlajšim bratom Dorianom.
Dorian je bil takrat star približno leto in pol. Brata dalj časa ni videl, saj je bil Julijan na intenzivnem oddelku v Ljubljani. Ko je družina ocenila, da ga lahko obišče, je Dorian pričakoval brata, kakršnega je poznal prej - budnega, veselega in igrivega.
Namesto tega je ob postelji zagledal Julijana, ki je bil sicer že zbujen iz kome, vendar je ležal in se ni odzival tako kot nekoč.
»Ko ga je poklical 'Juju', se mi je zazdelo, da je Julijan odreagiral. Ta trenutek mi je pomemben predvsem zato, ker smo po dolgem času na neki način spet postali družina. Skupaj,« je opisal Peterka.
»Dorian, počakaj« je postalo skoraj vsakdanji stavek
Julijanov zdravstveni zaplet ni spremenil le njegovega življenja, ampak dinamiko celotne družine.
Peterka je priznal, da se je v določenem obdobju skoraj vsa pozornost usmerila v bolnega otroka, mlajši Dorian pa je ob tem pogosto ostajal v ozadju.
»Vsaka druga beseda je bila: 'Dorian, počakaj.' To se je začelo kazati v njegovem obnašanju. Pokazal je, da tudi on potrebuje očeta in mamo, ne samo igrač in naše gole prisotnosti,« je povedal.
S soprogo sta zato družinsko dinamiko spremenila. Ko je bilo mogoče, sta Julijana prepustila v varstvo starim staršem, sama pa sta čas namenila samo Dorianu. Prvič bo o zasebni zgodbi javno spregovoril v Murski Soboti.
Knjiga Dinozavrska sobota je pri Založbi 5ka izšla 19. septembra.
Peterka pravi, da širših odzivov bralcev za zdaj še ne pozna, saj je knjiga izšla šele pred nekaj dnevi.
Prva javna predstavitev bo v četrtek, 1. oktobra, ob 18. uri v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota.
To bo zanj tudi prvi trenutek, ko bo o zasebnem življenju svoje družine javno spregovoril pred občinstvom.
»Vsi imamo svoje dinozavrske sobote«
Naslov knjige ima zanj poseben pomen. Dinozavrske sobote niso nujno veliki ali izjemni dogodki, temveč predvsem povsem običajni trenutki z ljudmi, ki so nam blizu.
»Vsi imamo svoje dinozavrske sobote. To so čisto preprosti dnevi, ko smo s svojimi bližnjimi, otroki ali starši. Na prvi pogled se ne zdijo nič posebnega, a ko o njih razmišljaš, ugotoviš, da je prav to pristno življenje,« je povedal.
In prav to si želi, da bi bralci po branju knjige odnesli s seboj.
»Če bo kdo po knjigi človeka, ki ga ima rad, pogledal nekoliko drugače ali ga malo močneje objel, sem prepričan, da je knjiga naredila nekaj dobrega.«
