Na Stari Gori so danes zaznamovali tri desetletja od postavitve mlina na veter, ki je postal eden najbolj prepoznavnih simbolov kraja.
Na Stari Gori so danes obeležili 30 let mlina na veter, ene najbolj prepoznavnih znamenitosti kraja in posebnosti, ki že tri desetletja spominja na čase, ko je imel veter pomembno vlogo tudi pri vsakdanjem delu ljudi.
Ob jubileju so se pri mlinu zbrali domačini in obiskovalci ter se spomnili njegove zgodovine in ljudi, ki so zaslužni, da je ta del kulturne in tehniške dediščine ostal ohranjen.
Mlin na Stari Gori stoji že 30 let
Današnji mlin na veter so na Stari Gori postavili leta 1996. Pri njegovi postavitvi so sodelovali člani Turističnega društva Sveti Jurij ob Ščavnici in domačini, pri tem pa so se zgledovali po nekdanjem Bečevem mlinu s Kokolajnščaka.
Gre za kopijo nekdanjega mlina, pri kateri so ohranili prvinske značilnosti tovrstnih objektov.
Mlinska kamna še vedno lahko požene veter
Mlin na Stari Gori ni zgolj kulisa oziroma turistična znamenitost.
Njegov mehanizem je še vedno zasnovan tako, da lahko veter požene mlinska kamna, pogonski del mlina pa je mogoče prilagajati smeri vetra.
Danes se mletje prikazuje predvsem ob posebnih priložnostih in obiskih, mlin pa je čez leta postal eden najbolj prepoznavnih simbolov Stare Gore.
Obenem obiskovalcem prikazuje način življenja iz časov, ko so bili ljudje pri opravilih precej bolj odvisni od narave, vremena in lastne iznajdljivosti.
Z mlinom se je začela tudi širša zgodba Stare Gore
Postavitev mlina pred tremi desetletji je bila pomembna tudi za razvoj turistične in etnološke ponudbe kraja.
Prav leta 1996 se je namreč pojavila pobuda za ureditev etnološke zbirke v nekdanji šoli na Stari Gori.
Zbirka danes obsega več kot tisoč predmetov, povezanih z nekdanjim življenjem ljudi, poljedelstvom, živinorejo, obrtmi in šolstvom.
Skupaj z mlinom na veter in cerkvijo Svetega Duha je postala pomemben del podobe Stare Gore.