Ob predlogu za Pomurje kot pilotno pokrajino na ministrstvu skeptični.
Murskosoboški župan Damjan Anželj je ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj predlagal, da bi Pomurje postala pilotna pokrajina, v kateri bi preizkusili delovanje prihodnjih slovenskih pokrajin.
Z ministrstva odgovarjajo, da uvedba pilotne pokrajine v tej fazi ne bi bila skladna z veljavnim pravnim redom.
Anželj je v pobudi ministrici Moniki Kirbiš Rojs zapisal, da bi bilo Pomurje za pilotni preizkus posebej primerno, saj je razvojna regija prostorsko zaokrožena, ima regionalno identiteto, vzpostavljene razvojne institucije in dolgo tradicijo sodelovanja občin.
»Zdaj imajo možnost, da to z dejanji pokažejo«
Po njegovem prepričanju bi bilo mogoče na primeru Pomurja v praksi preveriti, katere naloge je smiselno izvajati na regionalni oziroma prihodnji pokrajinski ravni ter kako organizirati sodelovanje med državo, regijo in občinami. Preverili bi lahko pozitivne in negativne učinke takšne ureditve.
Kot je Anželj povedal za STA, je pobudo pripravil tudi zaradi napovedi aktualne vlade o decentralizaciji in regijah.
»Zdaj pa imajo možnost, da to z dejanji pokažejo,« je dejal. Pomurske politične stranke in občine so bile po njegovem mnenju pri teh vprašanjih premalo dejavne, zato se je odločil sam dati pobudo.
Pilotni projekt bi lahko pokazal tudi, kako bi deloval odnos med občinami, regijo in državo, meni Anželj.
Kot je opozoril, je pri vzpostavljanju pokrajin eden ključnih problemov zakonodaja, predvsem določitev pristojnosti, prenosa nalog in načina financiranja. Pilotna ureditev ne bi pomenila dokončne rešitve, temveč bi lahko pokazala, katere naloge je mogoče izvajati drugače in kje so potrebne spremembe, pravi.
Kaj pravijo na ministrstvu?
Na ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj so v odgovoru Anželju navedli, da se je vlada s koalicijsko pogodbo res zavezala k pospešeni decentralizaciji Slovenije, med razvojne usmeritve pa uvrstila tudi vzpostavitev pokrajin.
Ministrstvo zato pripravlja načrt, s katerim bi vlada določila metodološki pristop in časovni okvir za pripravo zakonodajnega paketa ter nadaljnjo vzpostavitev pokrajin.
Načrt bo po navedbah ministrstva predvidoma zajemal ustavne podlage, pregled dosedanjih poskusov ustanovitve pokrajin, ugotovitve strokovnih študij in ekspertiz ter merila za oblikovanje prihodnjega modela.
Osrednji del bo časovnica priprave celovitega zakonodajnega paketa ter opredelitev prenosa pristojnosti, nalog, kadrov, finančnih virov in premoženja na pokrajine.
Cilj ministrstva je, da v nekaj prihodnjih mesecih v sodelovanju z drugimi deležniki pripravi paket pokrajinske zakonodaje, so zapisali.
Spremeniti bi bilo potrebno veljavne predpise
Uvedba pilotne pokrajine pa po navedbah ministrstva v tej fazi ne bi bila skladna z veljavnim slovenskim pravnim redom.
Za takšno ureditev bi bilo treba spremeniti veljavne predpise in vzpostaviti ustrezno pravno podlago, kar bi zahtevalo dodaten čas, usklajevanja in administrativne vire. Pilotna rešitev bi lahko odprla tudi dodatna pravna in izvedbena vprašanja, so dodali.
Zato na ministrstvu menijo, da je bolj smiselno napore usmeriti v pripravo celovitega paketa pokrajinske zakonodaje. Ta naj bi sistemsko uredil vprašanje pokrajin in zagotovil dolgoročno stabilen pravni okvir.
Med področji, pri katerih bi pokrajine lahko omogočile učinkovitejše izvajanje nalog, ministrstvo navaja prostorsko načrtovanje, promet, varstvo okolja, zdravstvo, socialno varstvo, izobraževanje, zaščito in reševanje ter kulturo.
