V slovenskih gospodinjstvih vsako leto zavržemo ogromne količine hrane, čeprav bi bil del te še povsem užiten.
Na ostanke hrane je treba gledati kot na vir navdiha in sestavin za naslednji obrok, ne pa kot na nekaj, česar se moramo znebiti, pred mednarodnim dnem ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani opozarjajo v Zvezi potrošnikov Slovenije. Med ključnimi nasveti izpostavljajo pravilno shranjevanje.
Kot poudarjajo v ZPS, v gospodinjstvih pogosto ostanejo majhne količine hrane, s katerimi se marsikomu ne da ukvarjati in jih preprosto zavržemo.
»A takšni ostanki so vse prej kot za v smeti. Ne nazadnje gre za hrano, ki jo lahko z nekaj iznajdljivosti vključimo v nov obrok, s čimer prihranimo pri naslednjem nakupu in hkrati zmanjšamo količino odpadkov,« opozarjajo.
Ob tem opominjajo tudi na porabo virov za pridelavo hrane in predvsem delo ljudi, ki jo pridelajo, skladiščijo, prodajo, pripravijo in nazadnje postrežejo.
»Če hrano zavržemo, zavržemo tudi vse vložene vire in trud,« dodajajo.
Vsak Slovenec v povprečju zavrže 35 kilogramov hrane
Da je prostora za izboljšave še veliko, po njihovih navedbah kažejo tudi podatki Statističnega urada RS. V slovenskih gospodinjstvih je namreč leta 2024 nastalo 73.585 ton odpadne hrane, kar pomeni, da je vsak Slovenec v povprečju zavrgel 35 kilogramov hrane, pri čemer bi bila skoraj tretjina te hrane še povsem užitna.
V luči tega izpostavljajo, da lahko ima že majhna sprememba vsakodnevnih navad občuten učinek. Pri tem je včasih dovolj že to, da se hrana pravočasno shrani in se naslednji dan vključi v drug obrok, ter da se pred potjo v trgovino doma preveri obstoječe zaloge hrane.
Med konkretnimi nasveti izpostavljajo razdelitev večjih količin kuhanih jedi v manjše posode, da se te hitreje ohladijo, nato pa se jih shrani v hladilnik ali zamrzovalnik.
Glede kruha svetujejo, da se ga zamrzne v rezinah in nato odtaja le toliko, kot se ga dejansko potrebuje. Kuhane stročnice ali pripravljene jedi pa da se zamrzne v porcijah za en obrok.
V manjših količinah priporočajo tudi, da se zamrznejo nariban sir, sveža zelišča ali narezano sadje, ki se jih pozneje uporabi pri kuhanju. Živila, ki jih je treba porabiti najprej, je dobro postaviti tudi na vidno mesto v hladilniku, saj je tako manj možnosti, da se jih spregleda in pozabi porabiti.
Kako dolgo lahko ostanki ostanejo v hladilniku?
Pri pravilih za varno ravnanje z ostanki hrane pa je po priporočilih ZPS dobro upoštevati tudi, da se ostanke hrane v hladilniku pri temperaturi do pet stopinj Celzija praviloma hrani dva do tri dni, v zamrzovalniku pri -18 stopinjah Celzija pa od dva do tri mesece.
Glede pogrevanja zamrznjene hrane medtem opozarjajo, da se to naredi le enkrat, pri tem pa se vzame le količino, ki se jo namerava pojesti, in se jo pogreje tako, da je vroča tudi v sredini (najmanj 74 stopinj Celzija).
Na drugi strani odsvetujejo uporabo hrane, za katero nismo prepričani, da je bila pravilno shranjena oziroma je še varna za uživanje.
»Ko so ostanki pravilno shranjeni, imamo že odlično osnovo za njihovo nadaljnjo uporabo. Kaj bomo iz njih pripravili, je odvisno od živila, količine in seveda našega okusa, idej pa je ogromno,« so še poudarili.
