V zavetišču za brezdomne osebe v Murski Soboti uporabnikom ob praznikih nudijo varno zatočišče, podporo in občutek skupnosti.
Praznični čas je za mnoge povezan z druženjem in toplino doma. Za ljudi brez doma pa je to pogosto obdobje še večje osamljenosti in stiske.
V Zavetišču za brezdomne osebe v Murski Soboti jim v teh dneh zagotavljajo varno zatočišče, osnovno oskrbo in podporo.
V zavetišču, ki ga upravlja Društvo Mozaik, je trenutno 25 uporabnikov z zelo različnimi življenjskimi zgodbami. Pred božično-novoletnimi prazniki smo obiskali zavetišče v Murski Soboti in z uporabniki spregovorili o njihovi zgodbi.
Viktorija Pelcl je v zavetišču že šesto leto
Za nekatere stanovalce božično-novoletni prazniki v zavetišču niso prvi. Med njimi je tudi Viktorija Pelcl, ki tam živi že več let.
»Tu sem že šesto leto. V začetku mi je bilo malo hudo, ampak se navadiš. Imaš neke obveznosti, isto, kot če bi bil doma.«
Njena izkušnja kaže, da vsakdanja rutina in vključevanje v skupnost pomagata omiliti občutek izgube doma. Veronika Pelcl v zavetišču pomaga pri kuhanju, izdelovanju sokov in vsakodnevnih opravilih.
»Delam vse, kar je treba. Pomagam, izdelujem sokove, nabiram čaje, ustvarjam izdelke za božič. Vsak naredi nekaj, da je za praznike lepše.«
Po 40 letih življenja na Gorenjskem ostal brez doma
Drugačno življenjsko pot ima Leon Farič, ki je v zavetišču pristal po tem, ko je po 40 letih življenja na Gorenjskem ostal brez doma.
»Mislim, da sem tukaj tretje leto. Prišel sem po spletu okoliščin, tako je naneslo. Tukaj sem vprašal, kako je in imel sem srečo, da so me sprejeli, saj sem brez strehe nad glavo ostal pozimi.
Od začetka je bilo težko, ampak vedno, ko nekam prideš, se moraš prilagoditi,« je odkrito priznal.
V zavetišču so takšne zgodbe pogoste, uporabniki pa prihajajo iz zelo različnih okolij.
Farič se je v zavetišču začel ukvarjati tudi s prostovoljstvom. Povedal je, da tega v življenju ni nikoli počel, a se sedaj trudi pomagati ljudem, ki to potrebujejo:
»Eni gledajo samo na materialne dobrine. Jaz gledam človeka drugače ... Prideš do njega, mu pomagaš, včasih je dovolj že samo objem. V svetu, kjer zdaj živimo, vse nekam hiti in drvi, nobeden nima več časa.«
Topel obrok, topla beseda in družba
V murskosoboškem zavetišču poleg strehe nad glavo uporabnikom nudijo tudi strokovno podporo. Vodja programa zavetišča je Blaž Ščavničar.
»Ponudimo jim streho nad glavo, topel obrok in psihosocialno podporo. Z našimi uporabniki delamo ves čas, da smi najdejo pot in da gredo lahko čim prej iz zavetišča,« je povedal.
Občutki osamljenosti in negotovosti so decembra pogosto izrazitejši kot sicer.
»V tem času se še posebej opazi osamljenost. Uporabniki rabijo družbo in toplo besedo,« je dejal.
Pomoč je vedno na voljo
Ščavničar je povedal, da uporabnikom in drugim, ki se soočajo s podobnimi težavami, sporoča, da je pomoč vedno na voljo:
»Naj se imajo radi, naj si upajo spregovoriti o svojih tegobah, izzivih in težavah. Topla roka vedno obstaja in tudi pomoč je vedno na voljo.«
