Učenci, strokovnjaki in krajani v Beltincih združili moči za ohranjanje narave.
Občina Beltinci, Osnovna šola Beltinci in Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru so danes pripravili dva dogodka v okviru projekta ZELEN.KOM, s katerima so želeli opozoriti na pomen mejic – majhnih, a izjemno pomembnih delov naše kulturne krajine.
Dogodka sta potekala pod skupnim naslovom »Mejica je moja pravica!«, z namenom spodbuditi razumevanje in skrb za te naravne elemente, ki bistveno prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti.
Učenci za zeleno prihodnost
Dopoldne so učenke in učenci Osnovne šole Beltinci skupaj s člani projekta ZELEN.KOM ter predstavniki občine Beltinci v Gančanih zasadili 20 metrov nove mejice.
Zasaditev je simboličen, a pomemben korak v prizadevanju za ozaveščanje o pomenu mejic v slovenski krajini.
Učence so na akcijo pripravile učiteljice z Osnovne šole Beltinci ob podpori strokovnjakov Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.
Mladi so tako aktivno prispevali k okolju in spoznali, zakaj so mejice nepogrešljiv del naravnega ravnovesja.
Popoldne bo v Rdeči dvorani Osnovne šole Beltinci potekala skupščina krajanov, kjer so predstavniki občine, kmetovalci, strokovnjaki, učenci in prebivalci skupaj razpravljali o vprašanju: Kaj so mejice in zakaj so pomembne za naše okolje?
V razpravi bodo sodelovali župan občine Beltinci Marko Virag, predstavnica Osnovne šole Beltinci Liljana Fujs Kojek, učenci Osnovne šole Beltinci, kmetovalec Aleš Zver, ter strokovnjaki z Univerze v Mariboru - Danijel Ivajnšič, Sonja Škornik in Melanija Larisa Fabčič.
Cilj dogodka je osvetliti pomen mejic kot naravnih povezovalnih koridorjev in žarišč biotske raznovrstnosti, pa tudi spodbuditi razumevanje, da gre pri ohranjanju teh elementov za skupno odgovornost vseh – občin, kmetovalcev in prebivalcev.
Mejice – manjše zaplate dreves, grmovja ali posamezna drevesa med polji – so ključni mali lesni krajinski elementi kulturne krajine.
Njihov pomen presega estetsko vlogo:
- povečujejo vrstno pestrost,
- služijo kot naravni koridorji za živali,
- prispevajo k opraševanju in zadrževanju vode,
- in blažijo vplive intenzivnega kmetijstva.
Žal se število mejic v Evropi hitro zmanjšuje. Evropska komisija zato v okviru Skupne kmetijske politike spodbuja države članice, da vsaj štiri odstotke ornih površin namenijo ohranjanju mejic ali podobnih neprofitnih oblik rabe tal.
V Sloveniji se varstvo mejic za zdaj izvaja posredno – preko zakonodaje o ohranjanju narave, območij Natura 2000, nacionalnih programov varstva narave in kmetijskih ukrepov v okviru Programa razvoja podeželja.
