Sto darovanj krvi za pomoč neznanim bolnikom.
V Enoti za transfuzijsko dejavnost Murska Sobota, ki deluje pod okriljem Centra za transfuzijsko medicino Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, sta kri že stotič darovala Srečko Lukovnjak Kramberger iz Gresovščaka in Andrej Hauko iz Murske Sobote.
Oba dolgoletna krvodajalca sta s tem dosegla pomemben mejnik, ki kaže na njuno dolgoletno predanost prostovoljnemu in neplačanemu krvodajalstvu.
Lukovnjak Kramberger se je s krvodajalstvom prvič srečal že v dijaških letih, pozneje tudi v vojski, nato pa je kri redno daroval v bolnišnici. Kot je povedal, ga pri tem vodi predvsem prostovoljstvo.
Zase pravi, da je bolj človek dejanj kot besed, aktiven pa je tudi na drugih prostovoljskih področjih, med drugim pri gasilcih in v večgeneracijskem centru.
Ima krvno skupino 0 negativno, kar pomeni, da je univerzalni krvodajalec. Zaradi tega ga občasno tudi pokličejo, kadar potrebujejo njegovo kri. Kot je dejal, se takšnim pozivom odzove, prav s tem pa je skozi leta prišel do številke sto.
Po darovanju krvi se počuti dobro in ob tem nikoli ni imel težav. Dodal je, da bo kri daroval še naprej, dokler bo lahko in dokler mu bo zdravje to omogočalo.
Tudi Hauko se je s krvodajalstvom prvič srečal pred 39 leti, ko je bil v vojski v Jugoslovanski ljudski armadi. Takrat so prvič prostovoljno darovali kri, od tedaj naprej pa je krvodajalstvu ostal zvest. Kot je povedal, kri daruje zaradi humanosti. Tudi njega so že poklicali, ko so potrebovali njegovo krvno skupino, in na poziv se je odzval.
Po stotem darovanju krvi se je počutil dobro, brez kakršnih koli težav.
Tistim, ki razmišljajo o darovanju krvi, pa je sporočil, da za strah ni razloga. Po njegovih besedah se mora človek odločiti, priti in darovati kri, saj bo nekdo njegovo kri potreboval. Tudi sam bo s krvodajalstvom nadaljeval, dokler bo lahko in dokler bo zdrav.
Ob tem je pomen krvodajalstva izpostavila tudi Erika Kavaš, specialistka transfuzijske medicine iz Centra za transfuzijsko medicino Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Poudarila je, da ima Slovenija dolgo tradicijo prostovoljnega in neplačanega krvodajalstva, ki sega v leto 1953. Prav zaradi tega sistema je mogoče zagotavljati zdravljenje bolnikov v slovenskih bolnišnicah.
Kot je dejala, je sama z veliko empatije na strani prostovoljnih neplačanih krvodajalcev, saj ti že desetletja pomagajo bolnikom v zdravstvenem sistemu.
Krvodajalci po njenih besedah ne sprašujejo, komu bo njihova kri namenjena, ampak pomagajo anonimno in s tem izkazujejo veliko spoštovanje do sočloveka.
Posebej je poudarila, da so krvodajalci, ki kri darujejo tolikokrat, še toliko pomembnejši, saj z zgledom učijo tudi druge. Po njenem mnenju je darovanje krvi eno najbolj plemenitih dejanj, saj človek pomaga nekomu, ki ga ne pozna.
Spregovorila je tudi o trenutnih zalogah krvi. Povedala je, da so zaloge trenutno zadovoljive, a da so poletni meseci vedno zahtevnejši, saj so tudi krvodajalci na dopustih, hkrati pa je v tem času lahko več prometnih nesreč. Zato krvodajalce prosi, naj se v avgustu naročajo na načrtovane termine krvodajalskih akcij, saj bo tako manj potrebe po osebnem klicanju darovalcev.
Posebej pomembne so univerzalne in redke krvne skupine, med njimi 0 RhD negativna. Ta se uporablja predvsem v urgentnih primerih, ko ni dovolj časa za takojšnje določanje krvne skupine bolnika. Takrat se lahko najprej uporabi univerzalna kri, nato pa strokovnjaki čim prej določijo bolnikovo krvno skupino in zagotovijo skladno kri.
Kavaš je ob tem opozorila, da prihaja obdobje turizma, ko se bo skozi državo gibalo več ljudi, zato morajo biti transfuzijske službe pripravljene tudi na morebitne nujne primere.
Poudarila je, da je za uspešno delovanje sistema pomembno sodelovanje, spoštovanje in skupno delo vseh vključenih.
