Na območju Perniškega jezera v občini Pesnica je včeraj, kot smo že poročali, znova prišlo do pogina večjih rib. Vzrok pogina rib naj bi bil isti kot pretekla leta.
Ko domačini vidijo te bele napihnjene trebuhe rib ob na prvi pogled idiličnem Perniškem jezeru, vedo, da je tisti čas v letu.
Težave s poginom rib se zaradi zamuljenosti in posledično nizkega vodostaja v poletnih dneh, ko so temperature visoke, ponavljajo že vse od leta 2008. Skozi leta je v tem akumulacijskem jezeru poginilo že več deset ton rib, domačini pa imajo prizorov kadavrov že vrh glave.
25 večjih primerkov poginjenih somov so danes dopoldne že odstranili, a nekaj kadavrov ostaja.
Vodja Civilne iniciative za ohranitev Perniškega jezera Boža Ropič pojasni, da je sredina jezera zaradi zamuljenosti težko dostopna: »Tam bodo mogli iti s čolnom notri.«
-
Kronika | 0 komentarjevPoginilo večje število ptičev in rib, kaj se dogaja v jezeru?
Tokrat poginili le somi ...
Poginjeni somi so merili tudi meter in več v dolžino, v povprečju pa so tehtali od deset do dvajset kilogramov.
Žebelj v krsto so jim zabile visoke temperature.
»Prišlo je do cvetenja alg in posledično tudi pomanjkanja kisika in te ribe so poginile zaradi pomanjkanja kisika,« pojasnjuje Mateja Klaneček, vodja sektorja območja Drave na Direkciji Republike Slovenije za vode.
A nekaj, kar je na prvi pogled videti le kot manjša katastrofa, se vleče že leta. Srž problematike pa pravno-zemljiška razmerja.
Slavko Jarc, požupan občine Pesnica, znova opozarja, da je občina talec spora med državo in zasebno lastnino: »Ta spor poteka in dokler se ne reši, smo v bistvu na nikogaršnji zemlji, kjer ni pravega upravljalca.«
Zamuljenost jezera in nizek vodostaj poleti, predvsem ob vročinskih valovih, že tradicionalno poskrbita, da ribe v tem jezeru plavajo le še na hrbtih.
Vodja Civilne iniciative za ohranitev Perniškega jezera, pravi, da je jezero vse bolj zamuljeno: »Danes sem z balkona gledala, kako je čaplja na sredini jezera pristala. Potem veste, kako je.«
Koto ojezeritve so v preteklih letih zaradi številnih poginov sicer dvignili za 20 centimetrov, odgovarja vodja sektorja območja Drave: »Ta kota ojezeritve bistveno ni upadla v teh dneh, tako da tudi nas preseneča, zakaj je do pogina prišlo.«
Pod črto, za ribe, ki so vedno znova žrtev dogajanja, ne skrbi nihče. Dokler spor ne bo rešen, so prepuščene same sebi in vremenu, pravi podžupan, sicer tudi ribič.
Domačini pa imajo poginov že vrh glave in si želijo le normalnega življenja z jezerom.
»Ne vem, komu bi bilo to prijetno, prvič na pogled, drugič pa tudi smrdi, zraven tega pa je lahko tudi bolezen, saj taka razpadajoča trupla v vodi prinašajo samo slabo, nič kaj dobrega,« je jasna Ropičeva.
Na občini sicer pravijo, da imajo velike načrte z jezerom, ki ga kljub vsemu ocenjujejo za turistični nebrušen diamant. A roke imajo vsaj za zdaj zvezane.
