Pomlad trka na vrata Mestnega parka Murska Sobota. Na plan so pokukali in zacveteli žafrani.
Čeprav koledar kaže začetek marca in so jutra še vedno sveža, je v Mestnem parku Murska Sobota že čutiti prve prave znake pomladi.
Zima se počasi umika, sonce pa z vsakim dnem pogumneje ogreva zemljo.
V zraku je tisti poseben vonj prebujajoče se narave, mešanica vlažne prsti, sveže trave in toplih žarkov, ki napovedujejo novo letno obdobje.
Med rjavimi sledmi zime se pojavijo drobni vijolični cvetovi žafranov. Skromni, a odločni, prebijejo plast suhega listja in pogumno dvignejo svoje cvetove proti svetlobi.
Njihova barva, nežno prelivanje lila in vijoličnih odtenkov z zlatim srcem, je kot tih opomnik, da se življenje vedno znova vrača. Čeprav smo šele na začetku marca, park že diši po pomladi.
Sprehajalec, ki se v teh dneh poda skozi park, lahko opazi drobne spremembe na vsakem koraku. Mah dobiva živahnejšo barvo, grmovnice napenjajo prve brste, trate pa se počasi obarvajo v sveže zeleno.
Rosne kapljice na travi se v jutranji svetlobi lesketajo kot drobni kristali, ptice pa s svojim petjem napolnijo krošnje, ki so še pred kratkim molčale.
Mestni park ni le prostor narave, temveč tudi prostor srečevanj. Klopi se znova polnijo, otroški smeh odmeva med drevesi, tekači in sprehajalci lovijo prve tople dni.
Tudi če temperature še niso povsem spomladanske, občutek v zraku govori drugače, pomlad trka na vrata in park ji že na široko odpira pot.
Žafrani, ki v teh dneh krasijo park, so simbol krhkosti in vztrajnosti hkrati. Čeprav delujejo nežno, kljubujejo hladnim jutrom in vetru. Prav v tej dvojnosti se skriva njihova lepota in morda tudi sporočilo začetka marca, da se spremembe začnejo tiho, skoraj neopazno, a z neustavljivo močjo.
