Ena najpomembnejših dediščin Prlekije doživlja usodno preobrazbo. Po delnem porušenju spomeniško zaščitenega dvorca Železne Dveri se odvijajo ključni pogovori o njegovi usodi, med skrbjo za dediščino in načrti za sodobni turizem.
Dvorec Železne Dveri, varovan kot kulturni spomenik lokalnega pomena, je stoletja oblikoval kulturno krajino Jeruzalemskih goric.
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije za Sobotainfo poudarja, da gre za dediščino, ki presega zgolj lokalni okvir in s svojo zgodovinsko ter arhitekturno vrednostjo nagovarja celotno regijo.
»Skozi stoletja je dajal poseben pečat kulturni krajini in ostaja še vedno nepogrešljiv v kolektivnem spominu tukajšnje in širše skupnosti,« so zapisali v odgovoru na vprašanja o prihodnosti objekta.
V sodelovanju z lastniki so si prizadevali ohraniti, obnoviti in revitalizirati dvorec v skladu s konservatorskimi načeli ter mednarodnimi konvencijami. A stanje objekta je bilo močno načeto.
Samoporušitev in nujna sanacija
Leta zanemarjanja in statična nestabilnost so novembra 2023 privedli do samoporušitve osrednjega dela dvorca. Aprila letos pa je med začetkom del padel še severni trakt. Ohranil se je le zahodni del poslopja, za katerega je trenutno v pripravi poročilo o statičnem stanju.
»V sodelovanju z lastniki je v teku priprava poročila o statičnem stanju tega dela dvorca, kar bo izhodišče za nadaljnje korake v okviru ustrezne sanacije.«
Zavod tako poudarja, da bo to poročilo izhodišče za morebitno sanacijo, vendar bo nadaljnja usoda v veliki meri odvisna od lastnikov.
Klic po celoviti obnovi
Dvorec spričo svoje materialne in kulturno-civilizacijske ter zgodovinske pričevalnosti predstavlja neprecenljivo dediščino vinogradništva v Jeruzalemskih goricah.
Zato si Zavod za varstvo kulturne dediščine prizadeva lastnika dvorca prepričati, da pristopi k pripravi načrta celovite ureditve dvorca na način, ki bo obnovil vedutno podobo dvorca, kakršna je vtisnjena v kolektivni spomin prleške dediščinske skupnosti.
»Na potezi je torej lastnik spomenika, da naroči pripravo projekta obnove. Zavod za varstvo kulturne dediščine pa bo v skladu s svojimi pristojnostmi, ob uveljavljanju določil varstvenega režima za dvorec Železne dveri, predpisanega v občinskem odloku o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Ljutomer, usmerjal pripravo načrta obnove, ki bo moral upoštevati prepoznane varovane sestavine spomenika, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, vključno s pogledi na spomenik,« pojasnjujejo na zavodu.
Dveri-Pax z vizijo turistične preobrazbe
Podjetje Dveri-Pax, ki deluje na področju vinogradništva in turizma, je razkrilo svoje načrte za območje nekdanjega dvorca. V prihodnosti načrtujejo gradnjo objekta za vinsko-turistično dejavnost.
»Na območju, kjer je nekoč stal dvorec Železne Dveri, načrtujemo v prihodnosti izgradnjo objekta namenjenega vinsko-turistični dejavnosti.
Gre za naravno nadaljevanje naše osnovne dejavnosti, saj v neposredni bližini omenjene lokacije obdelujemo 18 hektarjev lastnih vinogradov, skupno pa trenutno upravljamo s 73 hektarji vinorodnih površin,« so zapisali in dodali, da imajo z razvojem vinskega turizma že bogate izkušnje, med drugim z obnovo Jareninskega dvorca v Jarenini, ki so ga pred leti z veliko skrbnostjo prenovili in danes predstavlja enega osrednjih centrov njihov turistične ponudbe.
A vse bo odvisno od nadaljnjih odločitev lastnikov in predvsem od finančne podpore, saj trenutno podjetje nima sredstev za tak obsežen projekt.
Začetek gradnje na območju Železnih Dveri je v veliki meri odvisen od nadaljnjih odločitev lastnikov.
»Podjetje Dveri-Pax namreč trenutno ne razpolaga s finančnimi sredstvi, ki bi omogočila takšen obsežen projekt brez dodatne podpore,« so zapisali in dodali, da se veselijo »prihodnosti, v kateri bi lahko znova obudili življenje na tej zgodovinsko pomembni lokaciji – tokrat v povezavi s sodobnim, trajnostnim turizmom, ki spoštuje kulturno krajino in dediščino Prlekije.«
Med dediščino in sodobnostjo
Primer dvorca Železne dveri predstavlja križišče med ohranjanjem kulturne identitete in iskanjem trajnostnega razvoja. Zavod vztraja pri strokovnem pristopu in spoštovanju kulturne vrednosti, podjetje Dveri-Pax pa vidi priložnost za razvoj vinskega turizma, ki bi oživil območje.
