Veliki del Dvorca Železne Dveri, ki ga najdemo v majhni vasi z enakim imenom, se je v preteklih dneh skoraj v celoti porušil, dvorec je že nekaj časa propadal, saniral ga ni nihče.
Vinogradniški dvorec Železne Dveri, ki ga najdemo v občini Ljutomer, se je skoraj v celoti porušil. Baročna stavba iz druge polovice 15. stoletja, v kateri naj bi po zgodbah domačinov nekaj časa preživel tudi Hermann Göring, je bila decembra 1996 vpisana v register kulturne dediščine Republike Slovenije.
Je tudi spomenik lokalnega pomena v občini Ljutomer, zdaj pa na pogled prepuščen zobu časa.
Domačini razočarani
Na gradu oziroma vinogradniškem dvorcu so se pojavile velike razpoke, nato se je okno sredi zidu povsem zrušilo in odpadlo, sedaj pa se je zrušil tudi precejšen del gradu, tukajšnji stanovalci so ob pogledu na nekoč zelo pomembno stavbo samo razočarani.
»Propada ne, žalostno, jaz pravim žalostno je to, da se nekoč ni občina pobrigala, ker to je dober, kako bi rekel, izlet, teren ne, recimo kakšna poročna dvorana, kakšno gostišče bi lahko bilo tukaj, ker zdaj do Jeruzalema praktično nimaš nič,« nam pove domačin Peter Borko.
Sanacija dvorca naj ne bi bila mogoča
Iz občine Ljutomer, ki ni lastnik objekta, nam danes odgovorov ni uspelo dobiti. So pa iz občine že leta 2019 na lastnika naslovili vprašanja glede sanacije objekta oziroma njihovega namena z njim, odgovora takrat niso dobili.
»Zdaj so to nekaj prenavljali, kaj ne bi smeli, podjetje je nekaj časa nazaj zamenjalo streho, zabetonirali so zgornji del, so pa naredili napako, ker niso najprej uredili temeljev, najprej bi tukaj morali ojačati temelje, ker je to vse postavljeno na zemljo,« pravi domačin Peter Borko.
Trenutni lastnik objekta je podjetje Dveri-Pax, z vprašanji smo se obrnili tudi nanje. V pisnem odgovoru so nam sporočili, da so dogodek pričakovali že nekaj let. Ker stavba ni bila stabilna, je bila kakršnakoli sanacija zaradi varnosti pri delu nemogoča.
Stavba z bogato zgodovino
Stavba ima za tukajšnje prebivalce res velik pomen. Po železnih vratih, ki predstavljajo vstop v stavbo, je majhna vasica dobila svoje ime.
Iz leta v leto se je namen dvorca spreminjal. Najprej naj bi tukaj imeli svoj samostan Benediktinci.
»Za časa okupacije bi naj tukaj imel Göring nemški feldmaršal letno rezidenco, pa so potem to nekaj obnavljali in za tiste čase posodobili,« dodaja domačin Peter Borko.
Kasneje je bila v stavbi vinogradniška zadruga, vmes so v njej živele tudi družine, prebivalci se spominjajo, kako jih je na dvorišču dvorca obiskal tudi Dedek Mraz. Nekoč bogata in mogočna stavba zdaj sameva za ograjo.
Prihodnost negotova
Kakšna je prihodnost porušene stavbe, ni znano. Iz Dveri-Pax smo nam še sporočili, da bodo najprej skupaj z zavodom za varstvo kulturne dediščine pregledali ruševine in se odločili o poteku prenove. Projekt se bo sukal okrog vinskega turizma, o časovnici pa je še prezgodaj govoriti.
Na odgovor, ali bo tukaj še kdaj stala mogočna stavba, ki bo mimoidoče opozarjala na raznoliko zgodovino, ki se je tukaj pisala, pa bomo morali še malo počakati.
