Zemljišče je vidno v ozadju (foto: Google zemljevidi).
Velikost zemljišča med Dobrovnikom in Žitkovci znaša okoli 220 tisoč kvadratnih metrov.

V naselju Žitkovci v občini Dobrovnik je podjetje Skrinja BB Boštjana Bandlja od države oziroma sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, kupilo 22 hektarjev veliko zemljišče. Za nakup so odšteli 2,2 milijona evrov.

Boštjan Bandelj je sicer po oceni revije Manager četrti na seznamu najbogatejših Slovenec.

Na 16 hektarjev proizvodnih površin v obliki rastlinjakov bosta brata Boštjan in Matej Bandelj pridelovala sadje in zelenjavo.

Foto: Bobo

Za projekt, ki ga načrtujejo v občini Dobrovnik, so se odločili, ker želijo v Sloveniji na inovativen način prispevati k dvigu samooskrbe s sadjem in zelenjavo. 

»Strokovna javnost že dlje časa opozarja na ta izziv, s katerim se navkljub ugodnim pogojem z dostopnostjo do geotermalne energije soočamo v Sloveniji. 

S tem namenom smo iskali primerno zemljišče in v javno dostopnih podatkih našli neuspel poizkus prodaje ustreznega zemljišča v letu 2022 v občini Dobrovnik,« so za Sobotainfo pojasnili v podjetju Skrinja BB in dodali, da je zemljišče, ki je imelo namembnost IK (površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, namenjene kmetijskim stavbam za intenzivno pridelavo rastlin ali rejo živali) bilo kot tako primerno za njihove načrte.

»Na javni razpis smo se avgusta 2023 prijavili in bili pri tem uspešni.«

Kaj načrtujejo?

Na kupljenem zemljišču načrtujejo postavitev sodobnih rastlinjakov, ki bodo omogočali pridelavo pridelkov skozi vse leto.

»Pri načrtovanju celotne zasnove območja in postavitvi rastlinjakov bomo v slovenski prostor vnesli povsem nove koncepte in tehnologije, pri čemer bomo stremeli k čim manjšim vplivom na okolje. 

Zato v največji možni meri predvidevamo uporabo obnovljivih virov energije, racionalizirano porabo vode in uporabo deževnice.«

Za ogrevanje v glavnini načrtujejo uporabo geotermalne vode, s črpalnimi in povratnimi vrtinami, v kombinaciji s toplotnimi črpalkami za dogrevanje pozimi in hlajenje poleti.

»Del potrebne električne energije za delovanje proizvodnje bomo pridobivali iz sončne energije.«

Vir: Google zemljevidi

Dvig samooskrbe

Kot pojasnjujejo, bo v steklenjakih sicer možno gojiti različne vrste sadja in zelenjave, kot je solata, špinača, rukola, paprika, paradižnik, kumare, jagode, bučke, kumare in tako naprej.

»Odločitev o obsegu lastne proizvodnje in izbranih vrstah zelenjave pa bomo predstavili še pred poletjem.«

Po njihovih zadnjih ocenah lahko na zemljišču razvijejo okoli 16 hektarjev proizvodnih površin v obliki rastlinjakov, kar je primerljivo s površino vseh že obstoječih in že delujočih steklenjakov v Sloveniji.

»Ocenjujemo, da bomo lahko s pridelavo na zemljišču v Prekmurju v relativno kratkem času na nacionalni ravni prispevali k dvigu samooskrbe pri več vrstah zelenjave za več deset odstotkov. 

V kolikšnem deležu se lahko samooskrba dvigne pri posamezni vrste zelenjave je seveda odvisno od števila različnih vrst pridelkov, ki bodo rastli znotraj cone in tako površine namenjene posamezni vrsti.«

Kdaj bo prišlo do realizacije projekta?

»Sama realizacija projekta in faze razvoja so odvisni tudi od dejavnikov, na katere nimamo vpliva

Zemljiškoknjižni lastnik zemljišč smo postali šele januarja 2024, zato smo trenutno še v fazi preverjanja možnosti za zagotavljanje komunalnih storitev in priključkov za lokacijo znotraj prve faze postopka sprejema občinskega podrobnega prostorskega načrta,« so povedali.

Vzgoja rastlin v steklenjakih izvira iz viktorijanskih časov. Steklenjaki in tehnologija, ki se v njih uporablja (sistemi za nadzor temperature, vlage in podobno), pa se v zadnjih desetletjih hitro tehnološko razvijajo.

Možnosti in rešitev je veliko ter so praviloma prilagojeni posamezni vrsti zelenjave ali sadja, ki se vzgaja, klimi, v katero je steklenjak umeščen, ter odločitvi o proizvodnji skozi celo leto ali ne. 

Pri izboru tehnoloških rešitev, ki bodo najprimernejše za našo klimo, sodelujemo s samostojnimi nizozemskimi svetovalci.

Glede na to, da v Dobrovniku deluje podjetje Ocean Orchids, v Renkovcih pa podjetje Paradajz smo jih povprašali ali se bodo zgledovali po tema podjetjema. 

»Pri nas sta v zadnjih dveh desetletji orali ledino podjetji Ocean Orchids in Paradajz s produktom Lušt. Zelo smo veseli, da sta podjetji uspešni v našem prostoru, njihovi produkti pa prepoznani kot kakovostni. 

Potenciala na področju visoko kakovostne in okoljsko vzdržne lokalne proizvodnje je še veliko, zato vstopamo na ta trg in smo zadovoljni, da imamo kakovostne lokalne pridelovalce, s katerimi lahko sodelujemo, si izmenjujemo izkušnje in nastopamo na trgu s skupnimi interesi razvoja branže.

Podjetji vidimo kot potencialna poslovna partnerja, ne pa kot konkurenco,« so odgovorili in dopolnili, da so k sodelovanju znotraj njihove cone povabili tudi že obstoječe proizvajalce s ciljem, »da čimprej zagotovimo proizvodnjo visokokakovostnega sadja in zelenjave, ki uspeva v rastlinjakih skozi celo leto.«

»Prepoznali smo priložnost za projekt, s katerim lahko dosežemo velike pozitivne učinke tako v občini kot regiji, z njim pa lahko pomagamo uresničiti tudi strateške usmeritve in interese nacionalne kmetijske politike, katere cilj je dvig samooskrbe. V naslednjih korakih bo veliko dela na razvoju lokacije in pripravi na lastno proizvodnjo. 

K sodelovanju znotraj cone pa bomo povabili tudi že obstoječe proizvajalce s ciljem, da čim prej zagotovimo proizvodnjo visokokakovostnega sadja in zelenjave, ki uspeva v rastlinjakih skozi celo leto za čim večje število vrst zelenjave,« je za Sobotainfo še dejal Matej Bandelj, svetovalec direktorja v podjetju Skrinja BB.

Sre, 19.6.2024
Inovativni sistemi omogočajo naravno osvetlitev tudi v prostorih brez oken. Z njimi lahko učinkovito razsvetlite temne kotičke vašega doma ali delovnega prostora.

Komentarji (23)

Lukčev Mesec (ni preverjeno)

Bolj, kot so rastlinjaki sodobni, bolj je vse umetno.

Obogatel na tuj račun.

A je še kje kdo pošten ❓❓❓

noli (ni preverjeno)

Zavodi pa bodo delavce silili k zaposlitvi za plače ki bodo malo večje od socialne podpore .Tudi sobote pa nedelje bodo tam sužnjili .Za to pa idejo v Pomurje ker lahko slabo plačajo delavce

čarni vrag (ni preverjeno)
Komentar je zaradi velikega števila negativnih odzivov skrit.

pusti ali sprejmi

In reply to by noli (ni preverjeno)

sestra (ni preverjeno)

Milan Morec z družino. Prekmurec, lokalni veljak. Pozanimaj se kak je delo svojimi 100+ zaposlenimi v svojon podjetji na Goričkon. In te so tujci problem?

In reply to by noli (ni preverjeno)

22 (ni preverjeno)

Ni pomembno je domači ali tuji, pač pa dejstvo, da je kot človek poštenjak in dostojno plačuje dobro opravljeno delo. Takih delodajalcev na žalost ni v izobilju.

In reply to by sestra (ni preverjeno)

paprika (ni preverjeno)

Bravo!

Za vzgled!

Slokaturo (ni preverjeno)

Lol

In reply to by paprika (ni preverjeno)

kva, (ni preverjeno)

le fkup le fkup uboga gmajna, le fkup delat profita za minimalca

.... ..... (ni preverjeno)

Živimo v času, ko je marsikateri delavec postal hlapec. Kapitalizem pač deli ljudi na bogate in revne. Kar smo si želeli, to imamo.

In reply to by kva, (ni preverjeno)

janez janez (ni preverjeno)

Lepo te prosim, pa mi povej, ka bi ti kje delo in za kakšno plačo, ka ne bi bil hlapec?
Kakšno firmo maš in kelko plačuješ delavce?
No, zdaj pa maš za en keden premišlavati!!!

In reply to by .... ..... (ni preverjeno)

.... ..... (ni preverjeno)

Tu ni kaj razmišljati! Dobro delo je treba dostojno plačati in to je vse. Vsi pošteni ljudje kot delodajalci to upoštevajo. Mar res ne zaznate izkoriščanja delovne sile? Tudi kdo je gospodar in kdo hlapec je lepo vidno, le odprte oči je treba imeti.

In reply to by janez janez (ni preverjeno)

Goričanec prekmurec (ni preverjeno)

Pa idejo lejpe njive papa.

czd (ni preverjeno)

Pravi trenutek. Sedaj ,ko ima kralj zelenjave prlekije dovolj svojih osebni težav.

Lukčev Mesec (ni preverjeno)

Kakšnih ?

In reply to by czd (ni preverjeno)

czd (ni preverjeno)

Ne bereš nič novic iz Hrvaške?

In reply to by Lukčev Mesec (ni preverjeno)

lukčev mesec (ni preverjeno)

Ne, ne berem.

Povej za kaj gre ?

In reply to by czd (ni preverjeno)

Lutmerkkk (ni preverjeno)

Upsss sem mislo KURTOVIĆ 🤪🤪🤪🤪🤪🤣seljak česneka propali slučaj ...

bosman (ni preverjeno)

Ka nebi bilo kak z električnimi avti v Turnišču. Kupijo poceni zemljo, kajo lahko drago prodajo.

Slokaturo (ni preverjeno)

Nede..že delajo vrtine..pelaj še malo okoli

In reply to by bosman (ni preverjeno)

DUGI (ni preverjeno)

Pa bou tou vse BIO ko do pridelovoli a!

Čika-pajo (ni preverjeno)

Čisto pranje pejnez-1m2 zemle v Prekmurji se odavle po 4 evre, te so pa dali 10. No fajn bi bilou ka bi tüj telko Luka Koper plačala za logistični center, samo nede.

Tonein (ni preverjeno)

kila te zelenjave de tudi cca. 4 € ali več? :D što de pa delo za 600 €? mogoče zloberajo znižanje penzij, pa do penzionisti delale...

Krnek (ni preverjeno)

Cena m2 kmetijskega zemljišča v prekmurju je 1,20 €. Podatek iz 2020. 22He=220.000m2. Pa si izračunajte. Nihče je dobro zaslužil.

Starejše novice